Menu Item
Evropska komisija je Slovenijo pozvala, da posreduje informacije o poteku prenosa pravil v okviru direktive o avtorskih pravicah ter o prenosu direktive o televizijskih in radijskih programih v nacionalno zakonodajo. Slovenija ima na voljo dva meseca, da se odzove na uradni opomin oz. sprejme ustrezne ukrepe.
Kot so v začetku tedna sporočili s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je Slovenija med 23 državami članicami, ki jih je Evropska komisija pozvala, da posredujejo informacije o poteku prenosa pravil v okviru direktive o avtorskih pravicah v nacionalno zakonodajo.
Prav tako je Slovenija med 21 državami, ki so pozvane, da posredujejo informacije o prenosu direktive o televizijskih in radijskih programih v nacionalno zakonodajo.
Ker omenjene države niso posredovale informacij o prenosu teh direktiv v nacionalno zakonodajo ali so to storile pomanjkljivo, je Evropska komisija s pošiljanjem uradnih opominov začela postopke za ugotavljanje kršitev.
Rok za prenos pravil v nacionalno zakonodajo je sicer potekel 7. junija. Države članice imajo na voljo dva meseca, da se odzovejo na uradni opomin oz. sprejmejo ustrezne ukrepe, sicer jim lahko komisija pošlje obrazložena mnenja, so še sporočili s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Namen obeh direktiv je posodobitev pravil o avtorskih pravicah ter omogočiti potrošnikom in ustvarjalcem, da kar se da izkoristijo digitalni svet.
Nova direktiva o avtorskih pravicah varuje ustvarjalnost v digitalni dobi in prinaša konkretne koristi državljanom, ustvarjalnemu sektorju, medijem, raziskovalcem, izobraževalcem in ustanovam na področju kulturne dediščine v EU. Hkrati bo nova direktiva o televizijskih in radijskih programih evropskim medijskim hišam olajšala ponujanje spletnih storitev prek meja, so še zapisali v sporočilu za javnost.
“Pandemija ne sme biti izgovor”
Direktor kolektivne organizacije Aipa Gregor Štibernik je za STA zapisal, da je dejstvo, da je pandemija terjala svoj davek, saj so postopki implementacije bodisi zastali bodisi bili izjemno upočasnjeni, kot se je zgodilo v Sloveniji.
Opozoril je tudi, da v letu in pol, odkar je bila zainteresirana javnost prvič pozvana k podaji predlogov, kot edina članica EU nismo imeli javne razprave. Zgolj enostransko pisno podajanje predlogov in pripomb pa zakonodajni postopek zreducira na nivo upravnega postopka, čeprav bi moral biti bogata izmenjava idej. “Pandemija ne sme biti izgovor, saj so na voljo mnoga druga orodja, preko katerih lahko diskutiramo o izzivih, ki jih direktivi prinašata,” je zapisal.
Izrazil je upanje, da bodo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) čim prej pričeli s strokovno vodenimi diskusijami z vsemi udeleženci, saj si tudi uporabniki ne želijo ohranjati sedanjega stanja, ki dolgoročno škodi interesom ne samo avdio-vizualne industrije, temveč zaradi multiplikativnih učinkov le-te, škodi tudi slovenskemu gospodarstvu, turizmu, gostinstvu, ostalim storitvenim dejavnostim in Sloveniji nasploh.
Meni, da generacijska priložnost za ureditev razmer imetnikov pravic v digitalnem okolju terja aktivnejši pristop, saj bomo sadove implementacije želi nadaljnja desetletja. Opozoril je tudi, da je Google v sodelovanju z MGRT predstavil pobudo Grow Slovenia with Google, katere cilj je prispevati k okrevanju in razvoju slovenskega gospodarstva ter pospešiti digitalno preobrazbo kot odgovor na pandemijo covida-19.
Štibernik upa, da bo ta preobrazba kot odgovor na pandemijo prinesla tudi ustrezna nadomestila imetnikom pravic, katere dela brez ustreznih nadomestil platforme izkoriščajo že desetletje in več, do ustvarjalcev, brez katerih bi bile te platforme veliko manj obiskane, pa pride zelo malo denarja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje