Nov pomemben dosežek slovenskih raziskovalcev v boju proti raku

Slovenski raziskovalci so razvili terapevtski pristop za boj proti raku, pri čemer so jim v navdih služili inflamasomi, ki so sestavni del prirojenega imunskega sistema.
Raziskava, v kateri so sodelovali Sara Orehek, Taja Železnik Ramuta, Duško Lainšček, Špela Malenšek, Martin Šala, Mojca Benčina, Roman Jerala in Iva Hafner Bratkovič, je bila objavljena v ugledni znanstveni reviji Nature Communications.

Da bi spodbudili bolnikov imunski sistem, so raziskovalci v rakave celice vnesli zapis za proteine, ki sprožijo celično smrt, in proteine, ki spodbudijo imunski sistem, so sporočili s Kemijskega inštituta.

S tem so po lastnih navedbah dosegli dvojni učinek – poleg smrti rakavih celic je izločena vsebina celic povzročila vnetje, ki je delovalo kot sirena, ki v tumorje privlači imunske celice ter spodbudi njihovo protitumorsko delovanje. "Nov pristop je v predkliničnih raziskavah učinkovito deloval proti različnim vrstam raka in spodbudil trajni imunski odziv proti tumorju," so še dodali na inštitutu.

Kaj so inflamasomi?

Gre za proteinske stroje, ki jih celice človeškega telesa uporabljajo kot orodje v boju proti škodljivim mikroorganizmom. "V okuženi celici inflamasomi najprej zaznajo prisotnost mikroorganizma in nato sprožijo posebno obliko celične smrti, pri kateri pride do izločanja vnetnih molekul, t. i. citokinov, in izlitja vsebine celice, kar sproži vnetje in na mesto okužbe privlači imunske celice," so pojasnili.

Nova oblika imunoterapije

Slovenski raziskovalci in raziskovalke so delovanje "inflamasomov izkoristili za načrtovanje nove oblike imunoterapije, pri čemer so v tumorske celice vnesli zapis za citokine, nato pa še zapis za gasdermin D, protein, ki naluknja celično membrano in s tem sproži celično smrt ter vnetje".
Citokini skupaj z izlito celično vsebino delujejo kot alarm za imunske celice, ki vstopijo v tumor in se spopadejo z rakavimi celicami, še pojasnjujejo na inštitutu.

S tem pristopom so ozdravili 40 odstotkov miši z modelom kožnega raka melanoma, ki velja za izjmeno agresivno obliko raka. "Pokazali so, da povzročitev kratkotrajnega lokalnega vnetja vodi do močne sistemske protitumorske imunosti v različnih tipih tumorjev. Dodatno so pokazali, da je pri izbiri citokina potrebna previdnost, saj določeni (npr. interlevkin 12) okrepijo protitumorsko delovanje, medtem ko ga drugi (npr. interferon γ) zavrejo, kar vodi v neuspešno zdravljenje," so še dodali na Kemijskem inštitutu.

V študiji so terapevtske komponente vnesli v tumorje s pomočjo elektroporacije, ki je predvsem priročna za dostopne tumorje, kot so različne vrste kožnega raka in rak dojk. V prihodnje nameravajo raziskati še druge načine dostave, ki bi omogočili zdravljenje manj dostopnih tumorjev, so še strnili na Kemijskem inštitutu.