Menu Item
Strokovnjaki s profesorji Cirilom Ribičičem, Radom Bohincem in Ivanom Svetlikom na čelu pripravljajo predlog novega zakona o volitvah v državni zbor. Zavzemajo se za uvedbo kombiniranega volilnega sistema, za možnost odpoklica poslanca, če bi se ta izneveril svojim volilcem, za enakopravno predlaganje neodvisnih kandidatov ... Zakon bi bil v parlamentu lahko potrjen le, če bi doživel široko podporo javnosti, ocenjuje Ribičič.
“V Sloveniji imamo že celotno obdobje samostojnosti volilni sistem, ki ne dosega demokratičnih standardov razvitih demokracij. To vpliva tako na vse slabšo sestavo državnega zbora kot na kakovost in učinkovitost njegovega delovanja, pri čemer izgublja svojo z ustavo zagotovljeno samostojnost in je vse bolj podrejen vladi.” Tako v Nacionalnem svetu za demokratično spremembo volilnega sistema pojasnjujejo potrebo po novem zakonu o volitvah v državni zbor, ki so jo prejšnji teden predstavili tudi v strokovni razpravi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU).
Strokovnjaki s profesorji Cirilom Ribičičem, Radom Bohincem in Ivanom Svetlikom na čelu se zavzemajo za uvedbo kombiniranega volilnega sistema po zgledu Nemčije. Volilci bi imeli na voljo dva glasova. S prvim bi bilo po dvokrožnem večinskem sistemu izvoljenih 44 poslancev, ostalih 44 pa bi dobili po proporcionalnem načelu. Pri tem bi uvedli prednostni glas, ki pa ne bi bil relativen, kot ga imamo na evropskih volitvah, temveč absoluten in obvezen. To bi pomenilo, da bi volilci glasovali za kandidata, s tem pa tudi za kandidatno listo.
“Tako dobimo ravnotežje med rezultati večinskega dela glasovanja, kjer je poudarek na personalizaciji, in rezultati glasovanja po proporcionalnem načelu, kjer je poudarek na sorazmerni zastopanosti političnih programov, kar je značilnost in odlika dobrih kombiniranih volilnih sistemov,” je zapisano v obrazložitvi predloga novega volilnega zakona. Prag za vstop v parlament bi sicer ostal nespremenjen, 4-odstoten. Kot volilne enote skupina strokovnjakov predlaga sedanje statistične regije, na katere so vladajoči v času pandemije vezali določene protikoronske ukrepe. Z nekaterimi korekcijami ter z različnim številom mandatov znotraj posameznih volilnih enot bi – kot je navedeno v obrazložitvi – dobili po velikosti dokaj izenačene volilne okraje, s čimer bi uresničili odločbo ustavnega sodišča izpred treh let.
Po besedah profesorja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Rada Bohinca je ena osrednjih pomanjkljivosti sedanje volilne zakonodaje ta, da so vrata za kandidaturo nestrankarskim kandidatom tako rekoč zaprta. Zato se zavzema, da bi z znižanjem števila potrebnih podpisov povečali možnost za kandidiranje predstavnikov civilne družbe in državljanov. Kot izhaja iz obrazložitve predloga, naj bi poslanci, ki bi bili izvoljeni na neodvisni listi, v državnem zboru oblikovali poslansko skupino “neodvisni” . Ta bi imela enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo ostale poslanske skupine, iz nje pa bi bilo prepovedano prehajanje v poslanske skupine političnih strank.
Kot naslednjo pomembno novost, ki jo vsebuje novi predlog, Bohinc izpostavlja možnost odpoklica poslanca. To bi bilo mogoče uveljavljati ne le, če bi poslanec kršil zakonodajo, temveč tudi če bi se programsko izneveril svojim volilcem. S tem želijo preprečiti, da bi poslanci sklepali koalicije v nasprotju z voljo volilcev ali da bi se v nasprotju z volilnimi obljubami preselili v drugo poslansko skupino. Po rešitvi, ki jo preučujejo, bi postopek odpoklica posameznega poslanca lahko sprožili volilci, ki so ga volili.
Kandidati za poslance naj bi se izrekli o predlogu
Sprememba volilne zakonodaje je sicer zahteven projekt: to je pokazalo tudi nedavno dogajanje, ko so poslanci za uresničitev odločbe ustavnega sodišča zmogli le minimalne popravke volilnih okrajev. V državnem zboru je namreč za sprejemanje oziroma spreminjanje zakona o volitvah v državni zbor potrebna dvotretjinska večina, pri glasovanju pa do izraza pridejo ne le interesi posameznih strank, temveč tudi osebne kalkulacije poslancev.
Kombinirani volilni sistem po nemškem vzoru se je že nekajkrat znašel na mizi poslancev, a so ga ti vedno znova zavrnili. Predlog novega zakona naj bi v parlamentarni postopek vložili do konca letošnjega leta kot ljudsko zakonodajno iniciativo s pomočjo 5.000 podpisov volilk in volilcev, hkrati pa naj bi njegovi avtorji opravljali pogovore s strankami. Profesor na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič pripisuje več možnosti za spremembe, če bi od kandidatov za poslance terjali odgovor na vprašanje, ali bodo po volitvah podprli demokratizacijo volilnega sistema.
V okviru Nacionalnega sveta za demokratično spremembo volilnega sistema razmišljajo tudi o možnosti, da bi, če se zakonu v parlamentu ne bi obetala potrditev, o njem povprašali ljudi na posvetovalnem referendumu, kar bi bil pritisk na poslance. A Ribičič spominja, da proti volji parlamenta posvetovalnega referenduma ni mogoče razpisati. “Zakon o volitvah v državni zbor bi imel možnost, da je v parlamentu potrjen le, če bi postal prevladujoč v javnosti. Še v takšnem primeru pa bi se kaj lahko zgodilo, da bi določena stranka predlog podprla, posamezni poslanec pa bi brez vnaprejšnje napovedi glasoval proti, saj bi ocenil, da po novem zakonu ne bi imel možnosti za ponovno izvolitev,” je v predstavitvi projekta na SAZU prejšnji teden poudaril Ribičič.
Spremembe volilne zakonodaje, kot jih predlaga Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema, so sicer tudi ena od vsebinskih točk, na katerih bi morala po mnenju Zavezništva za demokratično in pravično družbo delovati prihodnja vladna koalicija. Seznam teh točk so prejšnji teden priložili pismu predsednikom LMŠ, SD, Levice in SAB, v katerem so sicer pozdravili jutrišnji podpis sporazuma o povolilnem sodelovanju četverice opozicijskih strank.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje