Nov zakon o kadrih: ministrstvo želi boljše pogoje dela v domovih za starejše

Fotografija je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Ministrstvo za solidarno prihodnost želi s predlogom interventnega zakona o kadrih v domovih za starejše in varstveno-delovnih centrih izboljšati tako kadrovske in delovne pogoje kot tudi zmogljivosti izvajalcev. Pripombe in komentarje na predlog, ki so ga na ministrstvu danes dali v javno razpravo, je mogoče podati do 30. januarja.

Kadrovska stiska v socialnovarstvenih storitvah, zdravstveni negi in rehabilitaciji je ena glavnih ovir pri izvajanju in razvoju področij socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost. Glede na to so pripravili predlog novega zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki naj bi bil spodbuda in podpora tako za zaposlovalce kot za zaposlene in tiste, ki se za zaposlitev v socialnem varstvu šele odločajo.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac ob tem poudarja, da je zakonski predlog nujen korak. Področje se namreč sooča z več izzivi, treba pa ga je tudi posodobiti. Predlog zato po njegovih besedah pomeni le “prvo epizodo širših sprememb”, so navedli na ministrstvu.

V poklicih socialnega varstva je po njihovem pojasnilu vse manj zaposlenih med drugim zaradi epidemije covida-19 in naravnih nesreč, kot so bile lanskoletne katastrofalne poplave. Med vzroki pa je tudi vrednotenje dela zaposlenih.

Zakonski predlog vključuje nujne ukrepe za preprečevanje težko popravljivih posledic, ki nastajajo zaradi pomanjkanja kadra. Z njimi naj bi izvajalci dobili več ustrezno usposobljenega kadra. S tem naj bi poskrbeli za dostopno, kakovostno in varno obravnavo ljudi, ki so zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti odvisni od pomoči drugega.

Hkrati bodo predlagani ukrepi izboljšali pogoje dela in razbremenili zaposlene tudi z uvedbo sodobnih tehnologij in pripomočkov. Tako bo več časa za neposredno sodelovanje z uporabniki, so prepričani na ministrstvu.

Predlog tako predvideva sofinanciranje pri pridobitvi nacionalne poklicne kvalifikacije, kar bo finančno razbremenilo izvajalce na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Prav tako so opredeljene kadrovske štipendije za dijake in študente zaključnih letnikov, ki se izobražujejo za poklice v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi. Z enim od ukrepov pa želijo v delo izvajalcev vključiti tudi prostovoljce.

Prav tako je načrtovano usposabljanje tistih, ki se zaposlijo na novo. S tem želijo zagotoviti hitrejši prenos znanj v organizaciji in spoznavanje konceptov in metod dela pri izvajalcu.

Za izvajalce so pripravili izobraževanja ali usposabljanja za krepitev učinkovitih kadrovskih praks. Tako naj bi bili pri zaposlovanju in upravljanju s kadri bolj uspešni. Izvajalcem celodnevnega institucionalnega varstva, denimo domovom, so namenjene smernice za posodobitev in optimizacijo delovnih procesov. Hkrati naj bi s tem ukrepom sofinancirali sodobne tehnologije in pripomočke, da bi bile storitve bolj kakovostne in za uporabnike bolj varne.

V številnih primerih je rešitev za kadrovsko stisko po mnenju ministrstva tudi vključevanje tujih delavcev. Predlog zato načrtuje kadrovsko okrepitev Infotočke za tujce, v primeru zaposlitve tujcev pa tudi razvoj integracijskih programov, da bi se delavke in delavci iz tujine hitreje vključili v poklicno in družbeno življenje.

Po oceni ministrstva bo treba za izvedbo ukrepov do leta 2027 iz državnega proračuna nameniti skupno 9,4 milijona evrov.