Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Seizmologi in geologi so pripravili novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki prikazuje pospešek tal pri potresih, pri gradnji pa jo morajo upoštevati projektanti. Karta je namreč nujni del zakonodaje o potresno odporni gradnji, a dosedanja karta iz leta 2001 je bila metodološko zastarela, starejši modeli so po besedah strokovnjakov potresno nevarnost podcenjevali. Na podlagi nove metodologije in tehnologije največja potresna nevarnost ostaja v zahodni Sloveniji, na območju Bovca, in na vzhodu, na območju Brežic. Na severovzhodu države in Primorskem je potresna nevarnost najmanjša.
Seizmologi Agencije RS za okolje (Arso) in geologi Geološkega zavoda Slovenije so lani zaključili sedemletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije, ki je bil tudi podlaga za oblikovanje nove karte potresne nevarnosti. Ta je po besedah strokovnjakov bolj natančna kot tista iz leta 2001.
https://twitter.com/ARSO_potresi/status/1521388600310767616
"Potresna nevarnost se v zadnjih dvajsetih letih ni bistveno spremenila, spremenili so se načini in metode, kako jo izračunavamo," pojasnjuje Polona Zupančič iz Agencije RS za okolje, ki je znotraj celotne ekipe strokovnjakov sodelovala pri pripravi in oblikovanju karte. V 20 letih so tako znanstveniki pridobili številne nove podatke, modele in relacije, posodobljene so metode ocenjevanja vhodnih parametrov, razviti so novi računalniški programi.
[caption id="attachment_4363655" align="alignnone" width="1800"]
Seizmologi Agencije RS za okolje (Arso) in geologi Geološkega zavoda Slovenije so lani zaključili sedemletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije, ki je bil tudi podlaga za oblikovanje nove karte potresne nevarnosti. Ta je po besedah strokovnjakov bolj natančna kot tista iz leta 2001.
https://twitter.com/ARSO_potresi/status/1521388600310767616
"Potresna nevarnost se v zadnjih dvajsetih letih ni bistveno spremenila, spremenili so se načini in metode, kako jo izračunavamo," pojasnjuje Polona Zupančič iz Agencije RS za okolje, ki je znotraj celotne ekipe strokovnjakov sodelovala pri pripravi in oblikovanju karte. V 20 letih so tako znanstveniki pridobili številne nove podatke, modele in relacije, posodobljene so metode ocenjevanja vhodnih parametrov, razviti so novi računalniški programi.
[caption id="attachment_4363655" align="alignnone" width="1800"]
Seizmologi Agencije RS za okolje (Arso) in geologi Geološkega zavoda Slovenije so lani zaključili sedemletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije, ki je bil tudi podlaga za oblikovanje nove karte potresne nevarnosti. Ta je po besedah strokovnjakov bolj natančna kot tista iz leta 2001.
https://twitter.com/ARSO_potresi/status/1521388600310767616
"Potresna nevarnost se v zadnjih dvajsetih letih ni bistveno spremenila, spremenili so se načini in metode, kako jo izračunavamo," pojasnjuje Polona Zupančič iz Agencije RS za okolje, ki je znotraj celotne ekipe strokovnjakov sodelovala pri pripravi in oblikovanju karte. V 20 letih so tako znanstveniki pridobili številne nove podatke, modele in relacije, posodobljene so metode ocenjevanja vhodnih parametrov, razviti so novi računalniški programi.
[caption id="attachment_4363655" align="alignnone" width="1800"]
Seizmologi Agencije RS za okolje (Arso) in geologi Geološkega zavoda Slovenije so lani zaključili sedemletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije, ki je bil tudi podlaga za oblikovanje nove karte potresne nevarnosti. Ta je po besedah strokovnjakov bolj natančna kot tista iz leta 2001.
https://twitter.com/ARSO_potresi/status/1521388600310767616
"Potresna nevarnost se v zadnjih dvajsetih letih ni bistveno spremenila, spremenili so se načini in metode, kako jo izračunavamo," pojasnjuje Polona Zupančič iz Agencije RS za okolje, ki je znotraj celotne ekipe strokovnjakov sodelovala pri pripravi in oblikovanju karte. V 20 letih so tako znanstveniki pridobili številne nove podatke, modele in relacije, posodobljene so metode ocenjevanja vhodnih parametrov, razviti so novi računalniški programi.
[caption id="attachment_4363655" align="alignnone" width="1800"]
Seizmologi Agencije RS za okolje (Arso) in geologi Geološkega zavoda Slovenije so lani zaključili sedemletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije, ki je bil tudi podlaga za oblikovanje nove karte potresne nevarnosti. Ta je po besedah strokovnjakov bolj natančna kot tista iz leta 2001.
https://twitter.com/ARSO_potresi/status/1521388600310767616
"Potresna nevarnost se v zadnjih dvajsetih letih ni bistveno spremenila, spremenili so se načini in metode, kako jo izračunavamo," pojasnjuje Polona Zupančič iz Agencije RS za okolje, ki je znotraj celotne ekipe strokovnjakov sodelovala pri pripravi in oblikovanju karte. V 20 letih so tako znanstveniki pridobili številne nove podatke, modele in relacije, posodobljene so metode ocenjevanja vhodnih parametrov, razviti so novi računalniški programi.
[caption id="attachment_4363655" align="alignnone" width="1800"]
Seizmologi Agencije RS za okolje (Arso) in geologi Geološkega zavoda Slovenije so lani zaključili sedemletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije, ki je bil tudi podlaga za oblikovanje nove karte potresne nevarnosti. Ta je po besedah strokovnjakov bolj natančna kot tista iz leta 2001.
https://twitter.com/ARSO_potresi/status/1521388600310767616
"Potresna nevarnost se v zadnjih dvajsetih letih ni bistveno spremenila, spremenili so se načini in metode, kako jo izračunavamo," pojasnjuje Polona Zupančič iz Agencije RS za okolje, ki je znotraj celotne ekipe strokovnjakov sodelovala pri pripravi in oblikovanju karte. V 20 letih so tako znanstveniki pridobili številne nove podatke, modele in relacije, posodobljene so metode ocenjevanja vhodnih parametrov, razviti so novi računalniški programi.
[caption id="attachment_4363655" align="alignnone" width="1800"]
Gradbeniki pri projektiranju potresno odporne gradnje tako uporabljajo projektni pospešek tal, ki je izražen s težnim pospeškom g (1 g = 9,81 m/s2), pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje. Na priloženi karti potresne nevarnosti zato vidite označene pospeške tal, ki jih gradbeniki in arhitekti uporabljajo pri projektiranju. Evropska zakonodaja določa, da je osnovni parameter potresne nevarnosti projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let in za trdna tla.
Povratna doba 475 let pomeni povprečen čas med prekoračitvami vrednosti pospeška tal na dani lokaciji. Polona Zupančič pojasnjuje, da priporočena doba 475 let ustreza 90-odstotni verjetnosti, da vrednosti na karti ne bodo presežene v naslednjih 50 letih, kar je predvidena življenjska doba navadnih objektov. "Potresov ne znamo napovedovati in jih verjetno nikoli ne bomo, zato je namen te karte, da je v pomoč pri projektiranju potresno odporne gradnje," še dodaja sogovornica.
Potresna nevarnost po Sloveniji
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Najbolj brano
Najnovejše
NAVDIH
Digitalno
Poglobljeno
