Nova prelomna odkritja o naseljevanju Slovencev

Eden od dveh valov migracij je potekal po Savi navzgor in preko Karavank. Slika je simbolična. (foto: Profimedia)

Skupina slovenskih in avstrijskih arheologov pod vodstvom dr. Benjamina Štularja, raziskovalca Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, je v znanstveni reviji Plos One objavila članek o naseljevanju prednikov današnjih Slovencev. Pri svojem delu so uporabili tudi eno od metod umetne inteligence.

Skupina raziskovalcev pod vodstvom dr. Štularja se je ukvarjala s preverjanjem hipoteze, da je hitro širjenje govorcev slovanskih jezikov na območje današnje Slovenije mogoče pripisati migracijam ter širjenju kulture in jezika.

Kot so zapisali na spletni strani ZRC SAZU, je namreč “še vedno uganka, zakaj je v drugi polovici prvega tisočletja našega štetja prišlo do tako hitre širitve govorcev slovanskih jezikov od Soluna do Hamburga”, ob čemer so opozorili, da se “znanstveniki iz različnih držav reševanja te zagonetke pogosto lotevajo z nemalo (domoljubne) strasti”. Stroka na vprašanje hitrega širjenja ponuja tri hipoteze: po prvi naj bi šlo za preseljevanje večjih skupin ljudi, po drugi se je širila samo kultura ali celo samo jezik, po tretji pa se je vse dogajalo hkrati: migracije, širjenje kulture in jezika.

Štularjeva skupina se je osredotočila na zadnjo hipotezo, preverjala pa jo je tako z naprednimi prostorskimi analizami kot tudi z eno od metod umetne inteligence – strojnim učenjem. Tako so odkrili dve migraciji v Vzhodne Alpe, pišejo na spletni strani. “Prva se je začela že kmalu po letu 500 n. št. in se je iz Prekmurja širila vzdolž Mure in Drave. Druga, ki je potekala po Savi navzgor in preko Karavank, se je zgodila šele v desetletjih pred letom 700 n. št. Na podlagi konvergence dokazov iz arheologije, jezikoslovja in populacijske genetike so migrante opredelili kot alpske Slovane, se pravi ljudi, ki so govorili slovanski jezik in so imeli skupne prednike z vsemi ostalimi govorci slovanskih jezikov.”

Alpski Slovani so ob naselitvi v osrednjo in zahodno Slovenijo naleteli na številne tam živeče ljudi, je še opozoril Štular. Po prihodu so se začeli dolgotrajni procesi t. i. akulturacije, na primer asimilacija ali integracije. Te bodo podrobneje preučili v prihodnosti, a že zdaj je jasno, da so bili alpski Slovani le eni izmed prednikov današnjih Slovencev, so še zapisali v ZRC SAZU.

Članek je v celoti dostopen tukaj.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.