Nova sodna reforma kljub kritikam prestala drugo obravnavo v državnem zboru

Sveženj nove pravosodne zakonodaje prinaša štiri nove zakone: zakon o sodiščih, zakon o sodnikih ter noveli zakonov o Sodnem svetu in o državnem tožilstvu. Po navedbah ministrice za pravosodje Andreje Katič gre za sistemski odgovor na dolgoletne težave organizacije prvostopenjskih sodišč, na katere sodstvo opozarja že desetletja. Pri tem se je naslonila na analize poslovanja sodišč, ki med drugim kažejo, da se učinkovitost poslovanja sodišč kljub manjšemu številu zadev ni izboljšala, visoki pa ostajajo tudi sodni zaostanki in nerešene zadeve.

Z novim zakonom o sodiščih se kot osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji vzpostavlja okrožje, ključna novost novega zakona o sodnikih pa je, da se zaradi ukinitve oziroma preoblikovanja okrajnih sodišč v zunanje oddelke okrožnih sodišč uvaja en naziv prvostopenjskega sodnika. Ključna novost predloga novele zakona o državnem tožilstvu je uvedba ene vrste naziva državnega tožilca na prvi stopnji.

Po novem se torej sodniki in tožilci ne bi več delili na okrajne in okrožne, temveč bodo skladno s predlogom vsi okrožni sodniki oziroma tožilci. Spremembe naj bi zaživele s prvim januarjem 2027.

Odločitve Sodnega sveta o izbiri kandidatov bodo morale biti obrazložene

Glavni namen uvedbe enovitega sodnika na prvi stopnji je po besedah ministrice Katič bolj enakomerna obremenitev sodnikov, kar naj bi pozitivno vplivalo tudi na zmanjšanje razlik med posameznimi sodišči pri trajanju reševanja sodnih zadev.

Predsedniki sodišč bodo po njenih besedah lahko razpolagali z večjim bazenom sodnikov, kar jim bo omogočilo bolj enakomerno razporejanje zadev, učinkovitejšo organizacijo dela, večjo specializacijo in hitrejše odločanje. Med pomembnejšimi rešitvami, ki jih prinaša sodna reforma, je tudi prenos pristojnosti za imenovanje vrhovnih sodnikov z državnega zbora na Sodni svet.

S predlogom novele zakona o Sodnem svetu se mandat članov sveta med drugim omejuje na en mandat, dodajajo se tudi razlogi za prenehanje članstva v Sodnem svetu in širijo razlogi za izločitev člana sveta.

Med ključnimi novostmi je Katič izpostavila tudi rešitve za večjo transparentnost izbirnih postopkov Sodnega sveta pri imenovanjih sodnikov. Kot je pojasnila, bodo odločitve sveta o izbiri kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo, napredovanje na višje sodniško mesto ali imenovanje za predsednika ali podpredsednika morale vsebovati oceno izpolnjevanja vseh objektivnih kriterijev ter obrazloženo navedbo razlogov, zakaj izbrani kandidat najbolje izpolnjuje kriterije.

Pravosodna reforma pod plazom kritik, opozicija predlagala umik zakonov

Z danes sprejetim dopolnilom k predlogu novele zakona o Sodnem svetu so sicer poslanci deloma sledili opozorilom Sodnega sveta, da predlagana ureditev posega v njegovo diskrecijsko pravico glede izbire kandidatov za sodniška mesta. Odločili so, da je v upravnem sporu zoper odločbe Sodnega sveta dopustno vložiti tožbo samo zaradi presoje zakonitosti izbirnega postopka, ne pa tudi o sami vsebini, kot je bilo najprej predlagano.

Sprejemanje zakonskega paketa v zadnjih tednih spremljajo številne kritike. Tudi v sodniških vrstah ocenjujejo, da je predlagana zakonodaja nepregledna, strokovno neustrezna in nevarna za pravno državo. Kritični so tudi v opoziciji, kjer menijo, da je zakonodajni sveženj slab in pomanjkljiv. Med razpravo v državnem zboru so zato v opoziciji pozvali k umiku zakonskega paketa iz parlamentarne procedure.

Predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah je v Odmevih na TV Slovenija povedala, da danes sprejeta dopolnila sodno reformo vračajo na načrtovano pot. "Zagotovo bo treba do konca še kaj obrusiti, a lahko v imenu Sodnega sveta rečem, da smo z današnjim glasovanjem zadovoljni," je dejala. Če bo ostalo pri danes sprejetem besedilu, po njenih besedah ne bo potrebe po vložitvi zahteve za presojo zakona na ustavno sodišče.

Poslanci bodo tretjo obravnavo zakonodajnega svežnja opravili na naslednji seji.