Nova študija: zakaj bo pivo dražje in drugačnega okusa?

PROFIMEDIA

Podnebne spremembe ogrožajo tudi pivo. Znanstvenik v najnovejši študiji opozarjajo, da tako imenovani podnebni zlom že spreminja okus in kakovost te pijače. Poleg Češke in Nemčije so raziskovalci pod drobnogled vzeli tudi Slovenijo, ki se ji po njihovih ugotovitvah, poleg Portugalske in Španije, piše najslabše. Hmelj od leta 1994 zori prej in daje manj pridelka. Nejevoljni pa bodo predvsem ljubitelji IPE, saj hmelj izgublja svojo grenkobo.

Pivo je, po vodi in čaju, tretja najbolj priljubljena pijača na svetu. Po zadnjih podatkih statističnega urada Slovenije povprečen prebivalec naše države letno doma spije več kot 26 litrov piva. Potrošniki pa vse bolj cenijo visokokakovostni hmelj, ki pivu daje posebno aromo in okus.

“Podnebna kriza prihaja po vaše pivo,” pišejo na CNN, kjer se sklicujejo na najnovejšo raziskavo znanstvenikov uveljavljene revije Nature Communications, v kateri so preučevali vpliv podnebnih sprememb na hmelj, eno glavnih surovin, iz katerega pridelujemo pivo.

Kako so se lotili raziskave?

V raziskavo je bila poleg Nemčije in Češke vključena tudi Slovenija. Z analizo meteoroloških meritev in podnebnih modelnih napovedi so skušali priti do odgovora, kako je hmelj občutljiv na podnebne spremembe. Ob predpostavki zmanjšanja padavin in zvišanje temperature, ki so posledica podnebnih sprememb, so preučevali spremembe od leta 1970 pa vse do leta 2050. Predpostavili so, da se bo takrat povprečna temperatura zvišala za 1,4 °C, količina padavin pa zmanjšala za 24 milimetrov.

Ključne ugotovitve

V študiji so operirali s podatki iz Slovenije, Nemčije in Češke, držav, ki obsegajo skoraj 90 odstotkov vseh “hmeljskih regij” v Evropi. Ključni rezultati kažejo, da se bo do leta 2050 zorenje hmelja začelo približno 20 dni prej, pridelek hmelja naj bi se zmanjšal za 4-18 odstotkov, vsebnost alfa kislin pa za 20-31 odstotkov.

Alfa kislina je sestavina hmelja, ki pivu daje grenak okus in druge arome. Najdemo jo v hmeljevih storžkih.

Spremembe alfa grenkih kislin vplivajo na kakovost hmelja, potrošniki pa v zadnjem času dajejo prednost aromam in okusom piva, ki so močno odvisni od kakovostnega hmelja.

Raziskovalci so primerjali povprečni letni pridelek aromatičnega hmelja v obdobjih 1971-1994 in 1995-2018 ter zabeležili znatno zmanjšanje proizvodnje, in sicer za 0,13-0,27 tone na hektar, raziskavo povzema Guardian. Prav v Celju, v Sloveniji, je bil zabeležen največji padec povprečnega letnega pridelka hmelja, in sicer za 19,4 %.

Ne oddaljena prihodnost, tukaj in zdaj

Ne govorimo o oddaljeni prihodnosti, spremembe se dogajajo tu in danes. Napovedi za prihodnost namreč avtorji raziskave utemeljujejo z dokazi, ki so vidni že danes. Začetek sezone hmelja se je od leta 1970 do leta 2018 zamaknila že za 13 dni. Kakor zapišejo na Guardianu, bo zato pivo morda postalo dražje, proizvajalci pa bodo primorani prilagoditi svoje metode varjenja.

Za CNN je raziskavo komentiral eden od avtorjev študije Miroslav Trnka, ki je dejal, da številne študije dokazujejo vpliv podnebnih sprememb na vse več vsakodnevnih stvari, ki jih imamo ljudje še vedno za samoumevne. Pa niso.

“Eden izmed obstranskih motivov študije je bil prikazati, kako pomembne so lahko podnebne spremembe tudi tistim, ki mislijo, da niso,” je za CNN povedal Trnka. “Resnično smo priča spremembam, ki vplivajo na stvari, ki jih cenimo, na primer okus piva. Podnebne spremembe zares lahko vplivajo nanj oziroma vsaj vplivajo na surovino, ki je ključna za njegovo proizvodnjo.”

Pivovarstvo je obrt z dolgoletno tradicijo, ki sega vsaj do 3.100 let pred našim štetjem. Zdaj globalno segrevanje ogroža vse ključne sestavine za pridelavo ene najbolj priljubljenih pijač na svetu – vodo, ječmen, kvas in hmelj.

Hmelj se po navadi prideluje le v manjših regijah, ta pa so zaradi vročinskih valov in suš, ki jih povzročajo podnebne spremembe, še bolj ogrožena, na CNN povzemajo ugotovitve študije.

Kot kaže, se bodo tako ljubitelji piva kot njeni pridelovalci v prihodnosti morali prilagoditi neizbežnim podnebnim spremembam. Trnka zaključi, da bodo ljudje tudi v bolj vročih časih našli način za varjenje piva, vendar pa okus morda ne bo enak.