Nova zdravila najučinkovitejša v zgodnji fazi demence: kdaj jih bomo imeli pri nas?

V Sloveniji z demenco živi več kot 40.000 ljudi, bolezen pa prizadene tudi bolnikove bližnje, svojce, sodelavce in prijatelje. Ko govorimo o bolezni, zato govorimo tudi o družbenem problemu, je na današnji novinarski konferenci ob svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.

V zadnjih desetletjih je bil dosežen velik napredek pri razumevanju demence, je poudaril nevrolog Zvezdan Pirtošek z ljubljanske medicinske fakultete. Pri osebah z demenco zaradi neravnovesja bioloških prenašalcev prihaja do motenega prenosa signalov med nevroni, v možgane pa se že desetletje ali dve prej pričnejo nalagati beljakovine.

Le pri tretjini bolnikov uveljavljena zdravila delujejo dobro

Zdravila, ki so jih zdravniki začeli uporabljati na prelomu stoletja, so se dotaknila predvsem neravnovesja bioloških prenašalcev, ki povzročijo, da stiki in prenos signalov med nevroni ne tečejo enako kot v mladosti. Zdravila bodisi zvišujejo ali znižujejo kemični prenašalec, je orisal Pirtošek. Pri tretjini bolnikov uveljavljena zdravila delujejo dobro, pri tretjini pomagajo za nekaj let, tretjini pa ne pomagajo.

Dodal je, da se zdaj pojavljajo nova zdravila, ki neposredno posegajo v osnovni biološki mehanizem in odstranjujejo beljakovine, ki se v možganih kopičijo s starostjo.

Glede na rezultate kliničnih študij so zdravila najbolj učinkovita za bolnike v zelo zgodnji fazi bolezni. Študije kažejo, da napredek bolezni upočasnijo za 27 do 35 odstotkov, je pojasnil Pirtošek.

Zdravila, kot je Lecanemab in Donanemab, se med drugim že uporabljajo v ZDA, Izraelu, na Japonskem in Kitajskem, odobrila pa ju je tudi Evropska agencija za zdravila. Lecanemab so nedavno začeli uporabljati v Avstriji in Nemčiji, je pojasnila Milica Gregorič Kramberger z nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Dodala je, da bodo postopki za odobritev zdravil kmalu stekli tudi na JAZMP, trenutno pa z ministrstvom za zdravje sodelujejo pri pripravljanju pogojev za uporabo zdravil. Zdravljenje namreč zahteva natančno spremljanje, predvidoma pa bo potekalo le v Ljubljani in Mariboru, pred tem pa potrebujejo tudi dodatne dodatne kadre in opremo.

Ključni preventiva in zgodnja diagnoza

Zdravilo pa sicer ne bo primerno za vse, zato je po navedbah Gregorič Kramberger ključna preventiva in zgodnja diagnoza. Pri tem je izpostavila izbiro zdravega življenjskega sloga in gibanja.

Psihiatrinja Polona Rus Prelog z ljubljanske psihiatrične klinike je medtem izpostavila pomen boljšega dostopa do diagnostike preprečevanje napredovanja in zapletov bolezni. Na kliniki uvajajo ločene čakalne vrste, da bodo lahko bolniki z zgodnjo stopnjo kognitivnega upada diagnozo prejeli hitreje, je pojasnila.

Poudarila je, da v Sloveniji trenutno ni ustrezne in formalno urejene paliativne oskrbe za to skupino bolnikov, čeprav so potrebe iz dneva v dan večje in bodo še naraščale. Kot eno ključnih prioritet klinike v letošnjem letu je izpostavila vzpostavitev paliativne oskrbe.

Predsednica društva Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija L. Zlobec je medtem izpostavila pomen zmanjševanja stigme, ki je pri diagnozi bolezni še vedno prisotna in zaradi katere bolniki dlje časa ne poiščejo pomoči.