Menu Item
Poslanke in poslanci so potrdili predlog novele interventnega popoplavnega zakona s konca avgusta. Novela zakona predvideva črtanje obveznega solidarnostnega prispevka, prizadetim v avgustovskih poplavah pa ponuja predplačila za sanacijo stanovanj. Predvideva pa tudi postopke za odstranitev stanovanjskih objektov, ki jim zaradi poplav ali plazov grozi porušitev. V zakonskem besedilu po vložitvi amandmajev koalicije besede razlastitev ni več, a vsebina omenjenega člena ostaja nespremenjena. Razlastitve naj bi sicer urejal zakon o obnovi.
Državni zbor je potrdil novelo interventnega zakona za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 velja od 2. septembra. Naknadno se je pokazala potreba po dodatnih ukrepih za prizadeta območja in predvsem prebivalce, zato je vlada pripravila dodatne ukrepe, ki naj bi pripomogli k učinkovitejši in hitrejši odpravi škode.
Za je glasovalo 52 poslancev koalicije in oba poslanca narodnih skupnosti, 30 poslancev opozicije je bilo vzdržanih. Proti ni bil nihče.
Med predlaganimi vladnimi rešitvami so predplačila za obnovo stanovanj, pavšalno nadomestilo za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti, podaljšanje ukrepa kriznih nastanitev, dolžnost države prevzeti obdelavo onesnažene zemlje, povrnitev škode društvom in ustanovam ter ureditev prevoza donirane krme. Predvideni so tudi postopki za odstranitev stanovanjskih objektov, ki jim zaradi poplav ali plazov grozi porušitev. Ukinja se tudi obvezni solidarnostni prispevek.
Predplačila za obnovo stanovanj
Glede predplačil za obnovo stanovanj je v predlogu novele zapisano, da se izplačajo v višini 20 odstotkov škode, zavedene v spletni aplikaciji Ajda, če je ta višja od 6.000 evrov. Izplačilo predplačila izvede finančna uprava. Pogoj je, da so ljudje na tem naslovu stalno prijavljeni, ter da objekt ni predviden za rušenje oziroma ni predvidena nadomestna ali nadomestitvena gradnja, je že v četrtek na seji odbora državnega zbora za infrastrukturo povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Po sprejetju programa odprave posledic nesreče za obnovo stavb pa se od višine sredstev odšteje predplačilo, o čemer prav tako odloči ministrstvo, pristojno za naravne vire.
Ukinja se obvezni solidarnostni prispevek
Z novelo zakona se bo ukinil obvezni solidarnostni prispevek, še vedno pa bodo lahko delodajalci v dogovoru s sindikati izvedli solidarnostne sobote, predvideva vladni predlog novele zakona. Ob tem se z novelo izrecno določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plačajo dohodnina in prispevki za socialno varnost.
Pospešitev postopkov izjemnega dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem
Zakonska novela prinaša tudi rešitve za pospešitev postopkov izjemnega dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem, podaljšanje možnosti kriznih namestitev ter odstranitev ogroženih objektov in onesnažene zemljine.
Vladna novela zakona zagotavlja tudi povrnitev stroškov prizadetim osebam v poplavah in plazovih, povezanih z začasnim bivanjem v drugi stanovanjski enoti, na primer za dobavo energije, ogrevanja, komunalnih storitev.
Določitev pogojev za odstranitev ogroženih objektov
S predlagano spremembo interventnega zakona vlada določa pogoje za odstranitev objektov, ki jih je treba odstraniti zaradi velike poplavne ogroženosti, erozije, plazov in s tem povezane visoke nevarnosti porušitve ali hudega poškodovanja objektov, ki bi lahko imele škodljive in nevarne posledice za življenje in zdravje ljudi.
Te objekte bo na podlagi strokovnega mnenja, ki ga bo izdelala tehnična pisarna, določila vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih. Seznam teh objektov naj bi bil pripravljen in znan do 17. novembra. Ko bo vladna služba za obnovo pripravila osnutek sklepa za odstranitev teh objektov, bo ta najmanj 15 dni tudi javno objavljen, nato bo vlada omenjeni sklep tudi potrdila.
Lastniki teh objektov, ki jih bodo porušili, bodo imeli možnost, da se odločijo za pridobitev nadomestne nepremičnine ali pa bodo prejeli izplačilo odškodnine v denarju.
Besede “razlastitev” ni več, a vsebina nespremenjena
Vlada je predvidela tudi možnost razlastitve v javnem interesu, a so jo člani odbora iz zakonskega besedila črtali, saj naj bi jo uredili v zakonu o obnovi, ki ga bo državni zbor obravnaval v prihdodnjih tednih. V stranki SDS so sicer na četrtkovi seji odbora DZ za infrastrukturo vložili amandma, ki bi črtal celotni 18. člen zakona, ki predvideva možnost razlastitve, a amandma ni bil sprejet. V potrjenem amandmaju poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, ki določa pogoje za odstranitev ogroženih objektov, besede razlastitev ni več, vsebina člena pa ostaja nespremenjena.
V obeh opozicijskih poslanskih skupinah podporo noveli zakona pogojujejo s črtanjem določb glede odstranitve ogroženih objektov. “Razlastitev na način, kot ste si jo zamislili, v praksi ne bo delovala. Bojimo se, da bo prinesla ogromno slabe volje, in to prav tistih, ki so že itak prizadeti,” je dejala Vida Čadonič Špelič.
Podaljšuje se zagotavljanje kriznih namestitev
S sprejemom zakonske novele se podaljšuje pravna podlaga za zagotavljanje kriznih namestitev za osebe, ki so starejše od 65 let in za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se zaradi poplav in plazov ne morejo vrniti v domače okolje.
Koalicija podpira vladne predloge, nekoliko bolj kritični so v opozicijskih vrstah
Koalicijske stranke vladne predloge spremembe zakona podpirajo, saj da gredo te v pravo smer. Novela zakona je po njihovem mnenju potrebna, saj naslavlja težave, ki so se pokazale med samim izvajanjem prvotnega interventnega zakona, ki je stopil v veljavo v začetku septembra. Ob tem pa opozarjajo, da morajo novi ukrepi, ki jih prinašajo spremembe zakona, čim prej zaživeti v praksi.
V Levici so sicer opozorili, da je pred vrati zima in da ljudje, ki so bili prizadeti v poplavah, niso pripravljeni in preskrbljeni za to obdobje, zato mora vlado to skrbeti. So pa pozdravili ukinitev solidarnostnega prispevka, saj da sanacije poplav in ujm tako ne bomo plačevali na način, da bi ljudem trgali denar od plač.
Nekoliko bolj kritični so do predlogov vladne novele zakona v opozicijskih SDS in NSi. V SDS so opozorili, da vlada ni izpolnila obljube, da bi do konca oktobra pripravila zakona o obnovi, zato dano situacijo rešuje z novelo interventnega zakona, “vanjo pa tlači tudi vsebine, ki tja ne sodijo”.
V SDS so nasprotovali predvsem določbam o odstranitvi objektov, za katere bo vladna služba za obnovo ocenila, da niso več primerni za bivanje. “Novela namreč ne prinaša novih rešitev za nadomestne objekte,” je opozoril Zvone Černač (SDS).
Tako v SDS kot NSi so si želeli višjih predplačil za obnovo v ujmi poškodovanih objektov. “Vendar odstotek niti ni toliko ključen, kot je ključna hitrost,” je dejala Vida Čadonič Špelič (NSi) in izrazila željo, da na ta sredstva ljudje ne bodo čakali tako dolgo, kot so čakale prizadete občine na poplačilo interventnih stroškov sanacije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje