Novi prispevek končal politično enotnost: "Poseganje v žepe ljudi je žaljivo!"

Denis Sadiković/N1

Politika je pri marsikateri rešitvi po katastrofalnih poplavah enotna. Vendar to še ne pomeni, da so drugi zakon pomoči oziroma interventni zakon po poplavah poslanci potrdili soglasno. SDS je odločitev o tem prepustila koaliciji, saj nasprotujejo uvedbi solidarnostnega prispevka. "Da se ljudem ne zaupa in da se posega v njihove žepe, je žaljivo," je poudaril poslanec SDS Zvonko Černač. Prispevek bodo morali plačati tudi poplavljeni. Ima koalicija za to zagato rešitev?

Poslanke in poslanci so na izredni seji s 56 glasovi za in nobenim proti sprejeli interventni zakon za odpravo posledic katastrofalnih poplav in o rebalansu proračuna. Politika je tokrat v marsičem enotna, a SDS kljub temu interventnega zakona ni podprla, saj koalicija ni sprejela dopolnil, ki so jih v največji opozicijski stranki videli kot ključna. Kaj prinaša najnovejša različica zakona, zakaj je koalicija obvezni solidarnostni prispevek v zadnjem hipu še razširila, kaj bo z enotnostjo politike pri nadaljnjih ukrepih, ki še prihajajo?

V oddaji N1 STUDIO sta gostovala vodja poslanske skupine vladajoče Svobode Borut Sajovic in poslanec SDS ter prejšnji kohezijski minister Zvonko Černač.

Osnovni duh zakona ostaja isti, sprejeti amandmaji pa rešitve nadgrajujejo, je še med razpravo za N1 poudaril Sajovic. Ob nesreči ima celotna politika enak cilj, a do njega vidijo različne poti, je dodal. Černač je ponovil stališče stranke, da je v tem trenutku nepotrebno poseganje v žepe ljudi. “Ljudje so izkazali solidarnost. Slovenija je stopila skupaj. Tako bo tudi v prihodnje. Da se ljudem ne zaupa in da se posega v njihove žepe, je žaljivo,” je dodal.

Mnenja poslancev so se kresala predvsem glede solidarnostnega prispevka. Debata o solidarnostnem dnevu se je začela že pred 14 dnevi, je spomnil Sajovic. “Zdaj, ko smo to uvedli tudi na pobudo strank, gospodarskih in obrtnih zbornic, pa je ogenj v strehi,” je rekel. Černač mu je odgovoril, da to ni bil predlog opozicije. Želeli so namreč, da bi 14. avgust ostal delovni dan, državljani pa bi denar podarili prostovoljno.

Solidarnostni prispevek bodo sicer plačali tudi tisti, ki so v poplavah utrpeli škodo. Imajo v koaliciji rešitev?

V solidarnostnem prispevku, prispevkih iz kapitalskega dobička in premoženja Sajovic vidi “sistemsko zbiranje denarja na dolgi rok”. “Denar potrebujemo zdaj, naslednje leto in naslednjih pet let,” je rekel. Vendar je nasprotno Černač prepričan, da obstaja še precej denarja, ki bi ga lahko namenili obnovi po poplavah. Denar je treba poiskati v proračunih ministrstev, je prepričan. Opozoril pa je tudi na neporabljena sredstva iz podnebnega sklada. Katere možnosti še vidi poslanec, kje bi torej vlada lahko zbrala denar na drugačen način, ne z uvajanjem nove obvezne dajatve?

Poznavalci se strinjajo, da so bili ti dosedanji ukrepi lažji del, da pa bo bistveno bolj zahteven naslednji zakon, ki ga načrtuje vlada, to je zakon o obnovi. Ta bi lahko po oceni premierja Roberta Goloba v petih letih stala do sedem milijard. Ključno bo, da se poskrbi za ljudi, gospodarstvo, infrastrukturo in se nadgradi birokratski sistem, da bo učinkovit, je dejal Sajovic.

Černač pa je poudaril, da so ocene škode za zdaj le še špekulacije, točna številka bo znana šele, ko bomo imeli celotno sliko. Kot prioriteto je izpostavil tiste poplavljene, ki so ostali brez domov. “Pri domovih ne gre samo za objekt, ampak za dom. Ljudem je treba omogočiti, da ostanejo v okolju, vendar ne na poplavnih območjih. Treba bo najti najboljšo rešitev.” Poslanca pa se strinjata, da je treba obnovo izkoristiti tako, da se oplemeniti komunalno opremljenost.