Menu Item
Novinarski sindikati in aktivi RTV Slovenija so na generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha naslovili poziv, naj Uroša Urbanije ne imenuje za direktorja Televizije Slovenija kljub soglasju sedemnajstih programskih svetnikov. Med drugim so zapisali, da Urbanija v javni medij ne prihaja z dobrimi nameni, ampak bremeni preteklosti, da deluje "izrazito politično in pristransko", njegovo imenovanje pa bo "škodljivo za javno RTV, svobodo govora zaposlenih in ne nazadnje tudi za demokracijo v Sloveniji".
Več novinarskih sindikatov in aktivov RTV Slovenija je generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha pozvalo, naj ne imenuje Uroša Urbanije za direktorja Televizije Slovenija, saj ne izpolnjuje pogojev za nosilca ene najvišjih funkcij na javni radioteleviziji, “ki bi morala biti politično nepristranska, v prvi vrsti pa bi morala zasledovati javni interes”.
V dopisu, pod katerega so se podpisali generalno vodstvo stavkovnega odbora Koordinacije novinarskih sindikatov RTV, Aktiv novinarjev IP TV Slovenija, Aktiv MMC, Aktiv novinarjev Radia Slovenija, Aktiv ustvarjalcev programa Radio Koper in Sindikat novinarjev Slovenije, so zapisali, da nekdanji vodja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) deluje “izrazito politično in pristransko, njegova medijska zgodovina pušča sledi neprofesionalnosti, šikaniranja, konfliktnosti z novinarskimi kolektivi in osebna maščevanja”.
“Uroš Urbanija nima integritete, ki bi zagotavljala videz nepristranskosti, prav tako nima ustreznega profesionalnega znanja in izkušenj o delovanju javne televizije. Z njegovim imenovanjem obstaja velika nevarnost politične propagande in obračunavanja z novinarji in uredniki na RTV,” so zapisali in navedli razloge, zaradi katerih menijo, da bi bilo njegovo imenovanje “škodljivo za javno RTV, svobodo govora zaposlenih in ne nazadnje tudi za demokracijo v Sloveniji”.
Med drugim so navedli, da je Urbanija kot direktor vladnega urada za komuniciranje od novembra lani na spletni strani Ukoma redno objavljal analize poročanja RTV Slovenija, v katerih je analiziral prispevke v informativnih oddajah na Radiu in Televiziji Slovenija ter novinarska besedila na MMC. “Vladni urad si je tako prisvojil pooblastila, za katera nima zakonske podlage, in jih zlorabljal za pritisk na novinarje in novinarstvo s ciljem politične podreditve javne radiotelevizije,” so zapisali in dodali, da je Ukom z analizami “posegel v temelje svobode govora novinarjev in svobode tiska”, na to pa so večkrat opozorili in k opredelitvi do političnih pritiskov pozvali tudi generalnega direktorja RTVS in programski svet.
“Njegova vloga direktorja televizije, v kateri bo moral sodelovati z novinarji in uredniki, ki jih je kot vladni uradnik še pred kratkim šikaniral in diskreditiral, kaže na neposreden konflikt interesov in veliko nevarnost pri nadaljnjih političnih posegih v novinarsko in uredniško avtonomijo ter podrejanju javnega medija parcialnim političnim interesom,” so zapisali novinarski sindikati in aktivi RTVS.
O destruktivni sledi
Opisali so, kako je Urbanija pred desetimi leti ob odhodu s položaja odgovornega urednika MMC vložil kazensko ovadbo zoper devet novinarjev MMC in takratnega generalnega direktorja RTVS Marka Filija in tako na RTV pustil “svojo destruktivno sled”. “Ljubljansko tožilstvo je ugotovilo, da ovadba ni utemeljena, in jo v celoti zavrglo. Urbanija je namreč trdil, da so se novinarji ukvarjali s kriminalno dejavnostjo, ogrožali varnost, zlorabili uradni položaj, se hudodelsko združevali ter javno spodbujali sovraštvo, nasilje in nestrpnost,” so zapisali. “Kot podlago za ovadbo je uporabil anonimni blog zapis, na katerem je nekdo pod lažnim navajanjem, da gre za korespondenco med novinarji MMC, skušal očrniti novinarje. Novinarji MMC so zanikali takšno dopisovanje in opozorili, da gre za prirejanje, manipuliranje zapisov, pridobljenih z vdorom v zasebno elektronsko pošto,” so zapisali.
Opisali so tudi, kako je bil Urbanija za odgovornega urednika Multimedijskega centra RTV Slovenija imenovan konec septembra 2009 na predlog takratnega direktorja TV Slovenija Jožeta Možine. “Dobil je le en glas podpore zaposlenih v uredništvu, zato sta direktor radia Vinko Vasle in direktor televizije Jože Možina, ki sta Urbanijo izpostavila kot favorita, postopek preusmerila v imenovanje s pomočjo programskega sveta. Vasle, Možina in generalni direktor RTVS Anton Guzej so pred glasovanjem svetnikom pojasnili, da Urbanijo podpirajo, ker naj bi v uredništvo vnesel stabilnost in prijaznejše odnose,” so zapisali in dodali, da je Urbanija “manko novinarskih in uredniških izkušenj kmalu začel nadomeščati z oblikovanjem sebi zveste ekipe”.
Dodali so, da Urbanija “lažnive obtožbe, ki jih je posplošil kar na celotno uredništvo MMC, nadaljuje tudi deset let pozneje”, in navedli, da je marca letos kot direktor Ukoma na vodstvo RTVS naslovil pismo, v katerem je komentiral kolumno zunanjepolitičnega novinarja MMC. “Novinarju, ki je v kolumni opozarjal na pojave in problematiko rasizma, je očital, da je sam rasist in antisemit, kar so v Aktivu MMC označili kot načrtno projiciranje izjav in namerno zavajanje. Prav tako so bili nekateri novinarji MMC poimensko izpostavljeni v t. i. analizah poročanja RTV Slovenija, ki jih je Ukom objavljal v času Urbanije,” so dodali.
Opisali so tudi, kako je kot direktor Ukoma več kot 300 dni odtegoval plačilo javnih sredstev javni službi Slovenske tiskovne agencije (STA). “Urbanija je kot direktor Ukoma iskal vse mogoče izgovore in sredstva za neplačevanje obveznosti za zakonsko določeno opravljanje javne službe STA,” so zapisali in dodali, da se je “neplačevanje z izgovori” nadaljevalo tudi, ko je takratni direktor Bojan Veselinovič odstopil s položaja.
“Ta zgodba se ‘ni zgodila’, ni šlo za ‘razčiščevanje zakonitosti poslovanja’ ali skrb za ‘zakonitost opravljanja javne službe’. Šlo je za politični napad na neodvisnost agencije, zagotovljene z zakonom. Kar je Uroš Urbanija na zadnje s podpisom pogodbe z novim direktorjem STA Igorjem Kaduncem in poplačilom javne službe tudi dokazal,” so zapisali.
Finančno oškodovanje
Navedli so tudi, da je Urbanija v času službovanja na Ukomu z generalnim direktorjem RTVS Grahom Whatmoughom sklenil Pogodbo o storitvah RTV Slovenija ob predsedovanju Slovenije Svetu EU, s katero je po njihovi oceni javni zavod oškodoval za skoraj pol milijona evrov, za kolikor RTV ni dobil plačanih opravljenih storitev.
“Urbanija v svoji predstavitvi za direktorja televizije med drugim kaže na globoko nerazumevanje novinarstva in procesov dela na javni televiziji, ko med drugim napoveduje kadrovsko optimizacijo s preštevanjem ustvarjenih minut programa in ko napoveduje nadaljevanje začrtanega programsko produkcijskega načrta,” so zapisali in dodali, da v “javni medij ne prihaja z dobrimi nameni, ampak z bremeni preteklosti, ki so neposredna grožnja nekaterim zaposlenim in samemu javnemu mediju”.
Po mnenju sindikatov in aktivov novinarjev javne radiotelevizije obstajajo z imenovanjem Urbanije za direktorja televizije tudi pravna tveganja, saj zakon in statut RTVS določata omejitve in nezdružljivost političnih ter uredniških ali poslovodnih funkcij. “Takšna oseba, ki je v svojem medijskem delovanju vztrajno kršila profesionalne in etične standarde, ni imela zaupanja novinarskih kolektivov, ki je v vztrajnem političnem in osebnem konfliktu z novinarji in uredniki javne RTV, ki je jasno politično strankarsko opredeljena, ni primerna za zaposlitev na javni televiziji, še manj za vodstveno funkcijo v javni RTV,” so dodali.
“Vloga Uroša Urbanije kot direktorja Televizije Slovenija, v kateri bo moral z novinarji in uredniki, ki jih je še pred kratkim kot vladni uradnik šikaniral in diskreditiral, kaže na neposreden konflikt interesov in veliko nevarnost, da bo preko odgovornih urednikov posegal v novinarsko in uredniško avtonomijo, saj je Urbanija praviloma in v vsakem trenutku pod videzom političnega uravnoteževanja pripravljen žrtvovati novinarsko profesionalnost in profesionalne standarde novinarskega dela,” so zaključili.
Novinarski sindikati zavračajo navedbe vodstva RTVS o številu stavkajočih
Sindikat novinarjev in Koordinacije novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija, ki sta maja napovedala stavko, opominjata, da koordinacija šteje skoraj 450 članov, medtem ko je v zavodu zaposlenih skupno približno 650 novinarjev. Tako so se odzvali na trditve vodstva zavoda, da stavka manj kot deset odstotkov zaposlenih.
Vir: STA
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje