Programsko-produkcijski načrt in finančni načrt RTV Slovenija za leto 2024 krčita programe in sta nepredvidljivo tvegan poseg v izvajanje javne službe zavoda, menijo novinarski sindikati. Kot so dodali, gre za tvegan poseg v izvajanje javne službe.
Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in Sindikat novinarjev Slovenije sta kritična do sprejetega programsko-produkcijskega načrta in finančnega načrta zavoda za leto 2024, ki ju je svet RTVS potrdil v četrtek.
Sprejeti programsko-produkcijski načrt za leto 2024 predvsem v drugem delu prihodnjega leta krči število oddaj. Ohranja sicer prenose pomembnejših športnih dogodkov. Finančni načrt pa predvideva, da bo zavod končal leto 2024 s presežkom 2000 evrov.
A po opozorilu koordinacije in sindikata je “nadaljevanje paradigme, ki sta jo v novem programsko-produkcijskem načrtu in finančnem načrtu za leto 2024 ustoličila tudi nova uprava javnega zavoda in svet RTVS, razvojno, programsko in kadrovsko škodljivo”. Programsko ponudbo namreč po njihovem mnenju obravnava kot funkcijo poslovnega rezultata, ne pa kot funkcijo izvajanja javne službe, kot je zamišljeno v zakonu o RTVS in statutu. “Cilj delovanja javnega zavoda ni dobiček, ampak izvajanje uzakonjenih nalog,” so opomnili.
Svet zavoda je po njihovi oceni sprejel dokumenta v slepi veri, da ne sme potrditi finančnega načrta, v katerem bi odhodki presegali prihodke. Tako so mu namreč zagotovili v finančnem odboru, v katerem sta tudi predstavnika ministrstev za kulturo in za finance, so dodali. A pri tem je treba vedeti, da finančni odbor poda le predhodno mnenje na predlog finančnega načrta, opozarjajo v sindikatih. Svet RTVS se je “zavestno odločil ignorirati izgubo s sklicem na organ, ki o njem sploh ne odloča”, so izpostavili.
Od uprave zahtevajo, da opusti to politiko vodenja
V novinarskih sindikatih zato od uprave zahtevajo opustitev politike, ki jo torej vidijo kot razvojno in programsko škodljivo. Od ustanovitelja pa pričakujejo, da bo opredelil primerno financiranje zakonsko določenih obveznosti javne službe za leto 2024 in ustrezno ukrepal pri finančni sanaciji programov in razvoja javne službe zavoda vsaj do ureditve financiranja javne službe z novim zakonom. Financiranje mora biti urejeno tako, da ne bo odvisno zgolj od dobre volje vsakokratne vlade, menijo.
Hkrati vlado glede na parafirani dogovor s sindikati javnega sektorja o uskladitvi plač z inflacijo v prihodnjem letu znova pozivajo, da izpolni svoje obveznosti do javnega zavoda in mu zagotovi sredstva za pokritje dviga plač. To naj stori tudi skladno s stavkovnim sporazumom iz leta 2018, so navedli. Upravo RTVS pa so pozvali, da v pogajanja za povečanje sredstev nemudoma vključi tudi sindikalne zastopnike.
Tudi na RTVS bi moral biti napis, da je stanje resno
Prav tako se je oglasilo Društvo novinarjev Slovenije. Kot so zapisali, se pridružujejo opozorilom nekaterih uredništev in odgovornih urednikov v skrbi za program in dopisniško mrežo javne radiotelevizije. Od ustanovitelja pričakujejo, da nemudoma zagotovi stabilno in ustrezno sistemsko financiranje. Uprava zavoda pa naj poskrbi, da bo finančni načrt zagotavljal kakovosten program in razvoj, so navedli.
Tudi na fasadi RTVS bi morali po njihovi oceni razobesiti napis, da je stanje resno, kot je od leta 2021 do danes visel na oknih Slovenske tiskovne agencije (STA). Odstranili so ga šele po današnjem podpisu pogodbe z uradom vlade za komuniciranje o opravljanju javne službe STA v letu 2024, ki predvideva dvig sredstev za ta namen.
Stanje pa ni resno samo na RTVS, ampak tudi v številnih drugih medijih, čeprav novinarji tega ne izražajo z napisi in javnimi protesti, ugotavljajo v društvu. Številni novinarji se po njihovih besedah vsak dan znova borijo za to, da lahko na prvo mesto postavijo osnovno nalogo novinarstva, ki je obveščanje javnosti o dogodkih v javnem interesu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje