Novoizvoljeni poslanci bodo imeli višje plače: za koliko in kdaj se jim bodo povišale?

Z začetkom januarja 2025 je v veljavo stopila plačna reforma za zaposlene v javnem sektorju. Številni javni uslužbenci so povišanje plač že občutili kmalu po uveljavitvi reforme, med njimi so bili tudi direktorji, funkcionarji sodne veje oblasti, župani, predsednica države in nekateri drugi funkcionarji.

Da bodo iz povišanja sprva izvzeti funkcionarji zakonodajne in izvršilne veje oblasti, je že pred sprejemom plačne reforme napovedal premier Robert Golob. Dejal je, da se bo poslancem, ministrom, državnim sekretarjem, državnim svetnikom in predsedniku vlade plača povišala šele po koncu mandata aktualne vlade, saj so se s tem želeli znebiti očitkov javnosti, da so si s plačno reformo povišali plače.

Višje zneske na računih bodo tako funkcionarji izvršilne in zakonodajne veje oblasti prejeli prvič šele 1. junija letos, nato pa se jim bo zvišala še trikrat – 1. decembra 2026, 1. julija 2027 in 1. januarja 2028.

Ker novi poslanci in člani prihodnje vlade doslej niso bili deležni povišanja plač kot preostali javni uslužbenci, ki so v tem času prejeli že dva dviga, bodo s 1. junijem občutili kar precejšen skok pri izplačilu plač. S tem bodo osnovne plače poslancev že ob nastopu mandata od sedanjih višje za slabih 11 do približno 13 odstotkov.

Aprila so se plače javnih uslužbencev uskladile z inflacijo

Ob tem so se vse plače v javnem sektorju minulo sredo, 1. aprila, zvišale še za 0,9 odstotka zaradi delne uskladitve z inflacijo, na podlagi formule, ki je bila predvidena s plačno reformo.

Za leto 2025 uskladitev plač z rastjo cen življenjskih potrebščin ni bila predvidena, letos pa že velja prehodno obdobje, ko je usklajevanje predvideno. Rast cen življenjskih potrebščin je v letu 2025 znašala 2,7 odstotka. Formula za izračun predvideva, da je uskladitev potrebna, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek. Ta je bil za leto 2026 postavljen pri 1,8 odstotka.

Letošnja uskladitev – 0,9-odstotna – se je izračunala z razliko med 2,7 odstotka in 1,8 odstotka.

Do ponovne uskladitve pa bi lahko prišlo ponovno v prihodnjem letu, in sicer v primeru, če bo rast cen življenjskih potrebščin višja kot 1,6-odstotna.

Ob uskladitvi je začela veljati tudi nova plačna lestvica, po kateri vrednost prvega plačnega razreda – v katerega sicer ni uvrščen noben javni uslužbenec – po novem znaša 1.265 evra, medtem ko vrednost najvišjega, 67. plačnega razreda, znaša 8.900 evra bruto.

Plačna reforma za zaposlene v javnem sektorju, ki je bila sprejeta leta 2024, je uvedla oblikovanje plačnih razredov v razmerju 1:7, kar pomeni, da najvišji plačni razred predstavlja sedemkratnik prvega razreda. Ta plačni razred so uvrščeni predsedniki države, vlade, državnega zbora, ustavnega in vrhovnega sodišča, preostali funkcionarji zakonodajne in izvršilne veje oblasti pa so po novi plačni lestvici uvrščeni nižje, vse do 55. plačnega razreda.

Funkcionarjem zakonodajne in izvršilne veje oblasti se bo plača do leta 2028 povišala štirikrat

Poslanci bodo na plačni lestvici, ki jo je prinesla reforma plačnega sistema, ostajajo razvrščeni med 56. in 63. plačnim razredom, a bodo vrednosti teh plačnih razredov višje kot v preteklosti. Po uveljavljenih dosedanjih in prihodnjih dvigih v okviru plačne reforme bodo leta 2028 glede na danes višje za od 45 do 55 odstotkov.

V najvišjem plačnem razredu je predsednik oziroma predsednica državnega zbora. Tisti, ki bo to v petek postal, si lahko obeta mesečno plačo 7.136 evrov bruto. V ta preračun je že zajeta aprilska uskladitev z inflacijo. Plača prvega med poslanci se bo nato zvišala še trikrat, zadnjič 1. januarja 2028, ko bo znašala predvidoma 8.900 evrov bruto, pri čemer pa še ni upoštevana delna uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin, do katere lahko pride leta 2027.

Doslej je osnovna bruto plača poslanca v najnižjem razredu znašala 4.150 evrov, najvišja poslanska plača pa 5.461 evrov bruto. Ob začetku mandata 1. junija bo najnižja poslanska plača poskočila na 4.971 evrov, najvišja pa na 6.342 evrov bruto, leta 2028, ko bodo deležni še zadnjega povišanja, pa se bosta ta dva zneska predvidoma ustavila pri 6.430 oziroma 7.908 evrih bruto.

Na višino dejanskega izplačila poleg osnovnega plačnega razreda vplivajo predvsem dodatek za delovno dobo in dodatne funkcije v parlamentu.

Kdo je v aktualnem mandatu državnega zbora na mesec zaslužil največ in kdo najmanj?

V odhajajočem sklicu državnega zbora je tako najvišjo plačo prejemala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič s približno 6.500 evri bruto mesečno, v vrhu pa so ji z dobrimi 5.900 evri bruto sledili še podpredsednik DZ Danijel Krivec ter vodji največjih poslanskih skupin Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in Jelka Godec (SDS). Najnižja izplačila pa sta v zadnjih nekaj mesecih aktualnega državnega zbora prejemala Andrej Poglajen in Miha Kordiš, ki sta dobila okoli 4260 evrov bruto.

Poslanci imajo poleg osnovne plače pravico tudi do mesečnega pavšalnega zneska za prevoz, ki je odvisen od oddaljenosti njegovega stalnega prebivališča. Ta lahko znaša od 500 evrov – do 50 kilometrov od državnega zbora – do 800 evrov, če so oddaljeni več kot 150 kilometrov. Prejemajo lahko tudi nadomestilo za ločeno življenje, in sicer v znesku 177 evrov. Ta dodatek pripada poslancem, če je razdala do doma oziroma bivališča ožje družine več kot 70 kilometrov.

Povišanja plač bodo deležni tudi funkcionarji izvršilne veje oblasti. Predsednik vlade je plačno izenačen s predsednikom državnega zbora, kar pomeni, da bo 1. junija letos njegova plača poskočila na 7.136 evrov, z zadnjim povišanjem leta 2028 pa bo dosegel najvišjih 8.900 evrov bruto.

Ministri, katerih trenutne osnovne plače se gibljejo med 5.461 in 5.907 evri bruto, bodo junija startali z višjimi izhodišči, ki bodo znašala od 6.259 do 6.712 evrov bruto. Znatno povišanje čaka tudi državne sekretarje; njihove osnovne plače ne bodo več nižje od 5.560 evrov bruto.