Menu Item
Z letom 2024 bo v veljavi nov način obračunavanja omrežnine, ki določa pet blokov z različno tarifno postavko. Ta se bo razlikovala glede na obdobje v dnevu, delovni ali dela prost dan in glede na višjo oziroma nižjo sezono. S postopnim dodatnim zaračunavanjem želijo porabnike spodbuditi k učinkovitejši rabi omrežja oziroma prilagajanju svojega odjema.
Tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in energijo, ki skupaj z dodatki predstavlja okoli tretjino vrednosti računa za elektriko, se bodo razlikovale glede na posamezen časovni blok. Ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bodo najvišje, ko bo najmanj obremenjeno, pa najnižje, so za STA pojasnili na Agenciji za energijo.
Vsak od predvidenih časovnih blokov bo predstavljal obdobje znotraj dneva in bo določen ločeno za višjo in nižjo sezono ter delovni dan in dela prost dan. Časovnih blokov z različno tarifno postavko bo čez leto pet, znotraj dneva pa trije. Strošek za uporabo omrežja v posameznem časovnem bloku bo odvisen od obremenjenosti omrežja.
Predvidena je tako izrazito večja stroškovna obtežitev tarifnih postavk za moč v primerjavi s tarifnimi postavkami za energijo. To je razlika glede na dosedanjo delitev stroškov omrežja, ki je večji del stroškov omrežje porazdelila na tarifne postavke za energijo.
Najdražji časovni blok ena bo določen le v višji sezoni, najcenejši časovni blok pet pa bo nastopil le v nižji sezoni. Višja sezona je določena za mesece november, december, januar in februar, nižja sezona pa za mesece marec, april, maj, junij, julij, avgust, september in oktober. Ob dela prostih dnevih najdražji časovni blok ena nikoli ne bo nastopil.
Za vsak dan se bodo medtem na podlagi ur konične obremenitve sistema določile ure visoke obremenitve, ure srednje obremenitve in ure nizke obremenitve. Časovni bloki v urah visoke in srednje obremenitve med delovniki bodo usklajeni s trajanjem sedanje višje tarife, časovni bloki v urah nižje obremenitve pa s trajanjem nižje tarife.
Novost prihajajočega novega sistema je tudi razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo. Ta slednja predstavlja prekoračitev nad dogovorjeno močjo. Elektrooperater bo dogovorjeno obračunsko moč za vsakega odjemalca po zapletenem postopku in glede na njegovo priključno moč določil na podlagi njegove uporabe omrežja v preteklem obdobju.
Na podlagi spremljanja svojih navad bo porabnik lahko vplival na strošek uporabe omrežja
Končni odjemalec bo lahko tako določeno obračunsko moč po potrebi spreminjal in na podlagi spremljanja in spreminjanja svojih navad vplival na strošek uporabe omrežja.
Vsi končni odjemalci bodo že na računih za junij, julij in avgust pri postavkah za omrežnino obveščeni o dogovorjeni moči za 2024 po posameznih časovnih blokih, ki jo bodo lahko po potrebi tudi spremenili.
Za skupino gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev, torej tistih s priključno močjo, enako ali manjšo od 43 kilovatov, ki dogovorjene moči ne bodo spreminjali, je določeno prehodno obdobje dveh let po začetku uporabe novega obračunskega akta s 1. januarjem 2024. V tem obdobju se tem odjemalcem ne bo obračunala presežna moč, bodo pa na računih obveščeni o prekoračitvah dogovorjene moči in stroških, ki bi jim lahko nastali.
Tako bodo imeli po pojasnilih Agencije za energijo dovolj časa, da spoznajo možnosti prilagajanja dogovorjene moči, ki jim jih nov način obračuna ponuja, in s tem neposrednega vpliva na višino stroška za omrežnino.
Po poteku dveletnega prehodnega obdobja, v katerem bodo preko spletnega portala mojelektro.si ustrezno obveščani o svojem profilu porabe, pa se jim bo presežna moč nad dogovorjeno začela zaračunavati, kar bo zvišalo račune.
Če pa bodo gospodinjski odjemalci dogovorjeno moč, ki jim jo bo določil elektrooperater znotraj teh dveh let prehodnega obdobja, spremenili, pa se jim bo začela že s 1. januarjem prihodnje leto obračunavati tudi omrežnino za presežno moč.
“S spremembami lahko vplivamo na trenutne in bodoče stroške, povezane z zelenim prehodom”
In zakaj prihaja do vseh teh sprememb? Na Agenciji za energijo so pojasnili, da pomenijo pomemben korak na poti k zelenemu prehodu. Elektroenergetska omrežja so namreč hrbtenica zelenega prehoda, za vključevanje razpršenih virov energije in novih bremen v obliki toplotnih črpalk in polnilc električnih vozil v sistem pa bodo elektrooperaterji za naložbe v prihodnjih desetih letih potrebovali več milijard evrov sredstev.
Tudi na ravni EU se izpostavlja pomen varčevanja z energijo in prilagajanje odjema, v ospredje pa prihaja prav aktivna vloga vseh skupin odjemalcev. “S spremembami pri rabi energije lahko vplivamo na trenutne in bodoče stroške, ki so povezani z zelenim prehodom, in hkrati omogočamo hitrejše vključevanje obnovljivih virov energije ter drugih bremen v sistem,” so prepričani na Agenciji za energijo.
Nove tarife za uporabo omrežja bodo po njihovi oceni z večjim časovnim razlikovanjem, močnejšimi cenovnimi signali in postopnim uvajanjem dodatnega zaračunavanja presežne moči odjemalce spodbudile k učinkovitejši rabi omrežja oziroma prilagajanju svojega odjema.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje