Menu Item
Minister za delo Luka Mesec je na posvetu 'Stop prekarnosti, čas je za dostojno delo!' izrazil naklonjenost ukinitvi študentskih servisov in prenosu funkcije posredovanja študentskega dela na zavod za zaposlovanje. Kaj na to pravijo študentski servisi?
Prekarnost negativno vpliva na posameznika in družbo, je bilo slišati na posvetu ‘Stop prekarnosti, čas je za dostojno delo!’, ki je danes potekal v državnem svetu. Zbrani so pripravili dekaracijo z ukrepi zoper prekarnost, minister za delo Luka Mesec pa je izrazil upanje, da jo bo vladi uspelo čim bolje povzeti v strategiji boja proti prekarnosti.
Minister Mesec je v uvodnem nagovoru ocenil, da prekarnost v Sloveniji ni toliko problem veljavne zakonodaje kot njenega spoštovanja. V tej luči je spomnil, da so nedavno izpeljali reorganizacijo inšpektorata za delo, cilj pa je prehod od zgolj iskanja malih kršiteljev na kaznovanje velikih kršiteljev.
Med vladnimi ukrepi zoper prekarnost je omenil minuli teden v državni zbor sprejeti zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki dodatno ščiti v tujino napotene delavce.
Dotaknil se je tudi študentskega dela, pri čemer je naklonjen ukinitvi študentskih servisov in prenosu funkcije posredovanja študentskega dela na zavod za zaposlovanje. Koncesije se tako ne bi več stekale v zasebne roke, prehod v redne zaposlitve pa bi bil bolj tekoč: “Če bi študentski delavci svoje delo opravljali preko zavoda za zaposlovanje, bi bilo tudi bistveno bolj gladko in elegantno njihovo prehajanje v redne zaposlitve,” verjame Minister.
Radio Slovenija medtem navaja eŠtudentski servis, kjer vključitev zavoda v posredovanje dela podpirajo, vendar pa ob tem opozarjajo, da bi podržavljanje dejavnosti ukinilo konkurenco.
Razpustitev študentskih servisov in prenos posredovanja študentskega dela na zavod za zaposlovanje ni nova ideja. Levica je že leta 2019 s takratno vladno koalicijo parafirala sporazum, ki je predvideval prav takšne ukrepe. Stranka Levica je takrat napovedala, da bo s tem zagotovljenih dodatnih sedem milijonov evrov za štipendije, medtem ko so študentski servisi opozarjali na pomanjkanje simulacij posledic ukinitve. Napovedana sprememba je takrat sprožila buren odziv študentskih servisov.
“Če ukinemo študentske servise, ki sedaj omogočajo to posredovanje dela, je moje kontra vprašanje, ali bo zavod to zmogel. Fizično, z ljudmi, tehnološko – ali bo zmogel to narediti?” se je danes za nacionalni radio vprašala tudi profesorica na fakulteti za upravo Valentina Franca.
Ministrstvo: Preučujemo možnosti
Ministrstvo za delo smo vprašali, ali že pripravljajo zakonodajne predloge za predvidene spremembe, vendar v odgovoru še niso bili konkretni. Dejali so le, da bo ministrstvo preučilo možnosti posredovanja študentskega dela s strani zavoda za zaposlovanje, ob tem pa dodajajo, da je eden izmed ciljev ministrstva zagotoviti ustrezne pogoje za mlade v iskanju prve službe in zagotavljanja lastnega dohodka za preživljanje.
“Primarni cilj ministrstva je zagotoviti ustrezne zakonske pogoje za dostojno plačilo za opravljeno delo, kakovostne delovne pogoje in spoštovanje delavskih pravic,” so še zapisali.
Proti prekarnosti tudi s sodelovanjem delodajalske strani
Medtem je predsednik državnega sveta Marko Lotrič prepričan, da je za sprejem relevantnih sklepov v zvezi z ukrepi proti prekarnosti pomembno tudi sodelovanje delodajalske strani.
Kot je opozoril, je v zadnjih desetletjih prišlo do več prelomnih trenutkov, od tehnoloških prebojev do kriz, spremembam pa se ne prilagaja le družba, temveč tudi trg dela. Nekateri so v atipičnih oblikah dela prostovoljno, ker jim omogočajo svobodo, lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, težava pa je, ko se ljudem, ki iščejo zaposlitev, neupravičeno odreka pravice oz. ko se nekatere oblike dela načrtno izkorišča, je dejal.
Delavske pravice so začele nazadovati z upadom pokritosti kolektivnih pogodb
Sledila je okrogla miza z naslovom Posledice prekarnosti. Še pred dvajsetimi leti je bila ena največjih težav, povezanih s prekarnostjo, zaposlitev za določen čas, ko je začela pokritost s kolektivnimi pogodbami upadati, pa so začele nazadovati tudi delavske pravice, je navedla predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.
Sistem nekaj dobro plačanih zaposlitev za nedoločen čas ob vzporedni uporabi podplačanih delavcev, ki se je uveljavil, bo zelo težko spremeniti, se boji. Prekarne zaposlitve so po njenih besedah obvod pravicam iz zakona o delovnih razmerjih, dokaz za to pa je razmah statusov s. p., ki jih od delavcev zahtevajo delodajalci. “Če hočemo imeti spodobna delovna razmerja … moramo vrniti stanje nazaj, brez kakšnih velikih reform, le z večjim nadzorom in pozornostjo pri sklepanju pogodb,” je pozvala.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je zatrdil, da na ministrstvu vedo, katera področja prekarnosti je treba nasloviti, v strategiji pa bo zapisana tudi časovnica ukrepov. Sam se zavzema za posodobitev definicije prekarnega dela, ki ga razume kot prikrito delovno razmerje, iz katerega izhaja manj pravic, kot bi jih moralo, pri čemer je delavčeva prihodnost negotova. Med prekarnimi oblikami dela je omenil agencijsko delo, prenašanje delavcev na zunanje izvajalce, veriženje pogodb za določen čas …
Posledica prekarnosti je fragmentacija trga dela, “tekma do dna”, je pojasnil. Prekarni delavci delujejo kot socialni damping, saj se na njihov račun znižuje raven delavskih pravic, je dodal. Poleg tega je interes vsake države, da zbere dovolj prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in s tem poskrbi za varnost vseh, je prepričan.
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa Metoda Dodič Fikfak je opozorila na posledice prekarnosti na zdravje. Glede na raziskave v Evropi v zadnjih letih po njenih besedah povzroča depresijo in anksioznost. Posledica so tudi psihosomatske bolezni, kot so miokardni infarkt, rana na želodcu, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, ki niso povzročene z biološki dejavnikom.
Za delavce je pomembno, da so vključeni v sindikat, da imajo socialno podporo, pa tudi višina plače, socialni status, nadzor nad lastnim časom, da jim ni treba biti na voljo vsak trenutek, prekarcem pa lahko vse to manjka, poleg tega so pogosto socialno izolirani, je naštela.
Današnji posvet sicer je povezovala predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc, ki je poudarila, da je bilo o prekarnosti v zadnjih letih že mnogo povedanega, predlagani so bili tudi številni ukrepi. Zbrani zato pripravljajo deklaracijo ukrepov, ki naj bi ministrstvu služila kot temelj za pripravo strategije za odpravo prekarnosti.
Dogodek je organiziral državni svet, ministrstvo za delo in Sindikat Mladi plus.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje