Menu ItemNSi je v parlamentarni postopek vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma na svoj predlog sprememb zakona o dohodnini, prvopodpisani pod predlog pa je poslanec NSi Jožef Horvat. S tem političnim manevrom bo stranka vsaj za nekaj časa zamaknila odločanje o njenem zakonskem predlogu, preden ga bo, vsaj tako je pričakovati, koalicija zavrnila. Horvat je povedal, da jih v NSi skrbi, da bi vlada lahko v prihodnosti ukinila olajšavo za vzdrževane družinske člane, in da je referendum ustrezni instrument, da se ljudje o tem izrečejo.
Vlada Roberta Goloba je svoje predloge davčnih sprememb na čelu s tistimi pri dohodnini potrdila 26. septembra. V NSi so bili do njih zelo kritični in so vlado pri vlaganju zakonskega predloga v parlamentarni postopek prehiteli in v državni zbor vložili svoj predlog novele zakona. Ta predvideva zvišanje zneskov posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane.
A ker v NSi pričakujejo, da ga bo močna koalicija strank v državnem zboru zavrnila, so v parlamentarni postopek vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma na lasten zakonski predlog. Tako bodo vsaj za 30 dni zamaknili odločanje o njihovem zakonskem predlogu, preden bo državni zbor lahko obravnaval vladni predlog davčnih sprememb.
V NSi so sicer v zadnjih dneh vztrajali, da ne gre za nagajanje vladajoči koaliciji pri sprejemanju davčnih sprememb. Danes bi državni zbor na izredni seji moral opraviti prvo obravnavo njihovega predloga, koalicija pa bi ga najverjetneje zavrnila, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Horvat: Vladna pomoč za družine ni zadostna
Jožef Horvat je v izjavi za medije pojasnil, da gredo cene v nebo, pomoč vlade ljudem in gospodarstvu pa je po njegovi oceni nezadostna in prepočasna. “S predlogom zakona stopamo na stran družin,” je poudaril. Z davčnimi razbremenitvami želijo povišati razpoložljiv dohodek slovenskih družin, je dodal. Z zakonom bi tako po njegovih besedah povečali zneske posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane.
“Aktualna vlada je otroške dodatke za naslednje tri mesece sicer dvignila, a le za družine, ki so upravičene do otroških dodatkov,” je opozoril in dodal, da se je medtem hrana podražila za vse družine. Po njegovih besedah je do otroškega dodatka trenutno upravičenih okoli 300.000, skoraj toliko pa tega dodatka ne prejema. Te družine bodo po njegovi oceni ostale brez vsakršne pomoči države v teh zaostrenih razmerah. “Vladna pomoč za družine ni zadostna,” je poudaril Horvat. S predlogom omenjenega zakona želijo v NSi doseči, da bodo do višje olajšave za vzdrževane družinske člane upravičene vse družine, je še dejal.
Posvetovalni referendum bo po njegovih besedah priložnost, da o politiki vlade, ki v kriznih razmerah dviguje davke in znižuje plače, opravimo široko razpravo “in da ljudje povedo, ali se s takšno politiko strinjajo – ali si želijo davčnih razbremenitev, da vsakemu v žepu ostane več, ali pa si želijo višjih davkov in več birokracije”. Gospodarska in davčna politika aktualne vlade je po Horvatovi oceni “povsem zgrešena”, zaradi česar bo zima v Sloveniji “težja in bolj mrzla, okrevanje pa bistveno počasnejše kot v drugih evropskih državah”.
Poslanec je še dodal, da jih v NSi skrbi, da vlada vodi razredni boj proti srednjemu sloju in da bi na podlagi zavez v koalicijski pogodbi v prihodnosti lahko ukinila olajšave za vzdrževane družinske člane.
Na novinarsko vprašanje, ali niso bili v NSi do podobnih manevrov, kot je razpisovanje referenduma na lastni zakon, v preteklosti zelo kritični, Horvat ni neposredno odgovoril. Poudaril je, da gre za primeren čas in primeren instrument za razpravo o vprašanju olajšave za vzdrževane družinske člane.
Finančni minister Klemen Boštjančič v predlogu za referendum vidi nagajanje vladi in demagoško nabiranje političnih točk, vseeno pa pričakuje uveljavitev vladne novele s 1. januarjem 2023. Glede te je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da vsem s plačami do petkratnika povprečne plače prinaša višje neto dohodke, kot jih prejemajo letos. Spomnil je še, da je vlada sprejela še vrsto drugih ukrepov, ki posredno in neposredno dvigujejo dohodke državljanov.
Kaj predvideva davčna reforma, ki jo predlagajo v NSi?
Predlagani novi zneski se v primerjavi z zneski, kot veljajo za davčno leto 2022, povišujejo za 14,9 odstotka, kar je vsota ocenjene inflacije za 2022 in 2023 z napovedmi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Za prvega vzdrževanega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana bi se tako olajšava na primer dvignila na 2.884 evrov, za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pa na 10.450 evrov.
.@NovaSlovenija je vložila zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma na zakon o dohodnini. Za 14,9% bi zvišali olajšavo za vzdrževane družinske člane - kolikor znaša inflacija za leti 2022/23. Za VSE družine!
— Matej Tonin (@MatejTonin) October 6, 2022
“Namen teh sprememb pa ni zgolj blaženje posledic inflacije, ampak tudi splošna okrepitev položaja družin v Sloveniji s povečanjem njihovega razpoložljivega dohodka,” je povedal poslanec NSi Jernej Vrtovec. Usklajevanje olajšav je po njegovem mnenju nujno potrebno, če želijo družine preživeti zimo brez večjih težav.
Vrtovec še meni, da vlada z napovedano davčno reformo bije razredni boj proti srednjemu razredu, zato se jim v NSi zdi nerazumljivo, da je Slovenija edina država v Evropski uniji, ki med ohlajanjem svetovnega gospodarstva in visoko inflacijo uvaja višje davke in močno znižuje plače zaposlenim.
Vlada nasprotno meni, da se s predlogom NSi ne zasleduje cilja povečanja razpoložljivega dohodka tistih družin, ki naj bi jim v trenutnih zahtevnih razmerah namenili večjo pozornost. Zvišanje olajšave za vzdrževane družinske člane bi razbremenilo predvsem družine v višjih dohodkovnih razredih, je zapisala ter izpad prihodkov iz naslova dohodnine ocenila na 39 milijonov evrov. Predloga NSi tako ne podpira in poslancem predlaga, da ga ocenijo kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo.
Vrtovec kolegom pripravil “sladko lekcijo” o davkih
Da se poslanci ne bi zapletali “okoli osnovnega poimenovanja, kaj so davki”, jim je Jernej Vrtovec pripravil “sladko lekcijo”. “Mama malemu Marku obljubi čokolado, če bo priden, če bo posesal, če bo pospravil kuhinjo in pometel dvorišče. Marko je hitro priden, saj je to dobra motivacija in vse opravi. Mama mu prinese čokolado, a jo pred njim razdeli na pol. Pove mu, da je ena polovica zanj, druga pa zanjo. Kaj smo se naučili? Ali bo Marko naslednjič še vedno motiviran,” je vprašal Vrtovec.
Kolege je pozval k motiviranju ljudi, “da bodo uspešni, da jim bo več ostalo in bodo nenazadnje tudi dobri davkoplačevalci”.
Če hočeš otroka naučiti, kaj so davki 👇 pic.twitter.com/uraTydllXI
— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) October 6, 2022
“Kot mama se ne strinjam s tem, da mora otrok dobiti čokolado, da posesa stanovanje, pa tudi drugače se mi vaša primerjava ne zdi čisto posrečena. Druga polovica ne gre mami, ampak vsi vemo, za katere namene gre,” mu je odvrnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.
“Predlagatelj je nekoliko nespretno, čeprav verjetno zanalašč, pozabil povedati, da mama – in to Marku tudi pove – svojo polovico čokolade razdeli bolni Metki, ki je v bolnici, Petru, ki se je začel šolati, ter ostarelima Mariji in Ivanu,” se je na Vrtovčevo predstavitev odzval Matej T. Vatovec (Levica). “Sam sem velik potrošnik čokolade, ki meji na obsedenost, zato se bom v nadaljnjem izvajanju od tega ogradil, ker bi bil pristranski,” se je pošalil Bojan Čebela (Svoboda).
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje