NSi in Demokratom ni uspelo, Vrečko ostaja ministrica za kulturo

Interpelacijo ministrice za kulturo Aste Vrečko so poslanci iz vrst NSi in Demokratov vložili po referendumu, na katerem so volivci zavrnili zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke. Ministrici so med drugim očitali uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve. Interpelacija, za katero je bilo predvidenih okoli 13 ur razprave, končala pa se je že po petih urah, ni uspela, saj je za razrešitev ministrice glasovalo 27 poslancev, proti jih je bilo 46. Poslanci SDS in SD v razpravi niso sodelovali.

Vrečko je po prestani interpelaciji ocenila, da je ta ni ošibila kot ministrico. Dodala je, da je bila pripravljena o kulturi razpravljati tudi več ur in izkoristiti preostali čas v interpelaciji. "Imamo mnogo dosežkov, ki jih z veseljem pojasnim javnosti in tudi tistim poslancem in poslankam, ki morda našega dela ne poznajo toliko, torej so zato vložili interpelacijo," je dejala.

Prepričana je, da so predlagatelji interpelacije, poslanci iz vrst NSi in Demokratov, kulturo izkoristili za gradnjo svoje identitete in nadaljevanje kulturnega boja, ki so ga z referendumom o pokojninah za izjemne umetniške dosežke začeli v poslanski skupini SDS. "Mislim, da sem vse še enkrat dobro pojasnila, vse je tudi dokumentirano s papirji, tako da tukaj so bili očitki resnično smešni," je ocenila.

Združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije "naj bi bila optimizacija, a v resnici pomeni razvrednotenje osamosvojitvenega procesa", je dejala poslanka NSi Iva Dimic. Po njenih besedah ministrica s tem v narod vnaša nove delitve.

"Aktualna ministrica Asta Vrečko že od začetka svojega mandata poskuša odpirati teme, ki delijo," je ocenil tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar.

Interpelacijo so po njegovih besedah vložili tudi zaradi neustreznega vodenja, netransparentnosti in strokovno spornih odločitev v postopku prenove Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Drama Ljubljana, kar ima za posledico ogrožanje kulturne infrastrukture, ugleda javnega zavoda in racionalne porabe javnih sredstev.

S selitvijo iz mestnega središča v najete prostore na Litostrojski je po njegovih besedah ministrica oslabila dostopnost in prepoznavnost osrednjega gledališkega prostora. Ostaja vtis, da je bila izbrana rešitev nepregledna, finančno sporna in morebiti škodljiva za javni interes in zaposlene v Drami, je dejala Dimic. Ob tem je izpostavila, da najemnina za prostore na Litostrojski znaša 71.000 evrov mesečno.

Kaj so ji očitali predlagatelji?

Eden od očitkov predlagateljev interpelacije je tudi, da je ministrstvo neupravičeno izplačalo Prešernovo nagrado Svetlani Makarovič. Kot je pojasnila Dimic, je ta namreč javno povedala, da nagrado "v celoti zavrača".

Poleg tega pa je po navedbah Dimic možnost izterjave nagrade v 23 letih že več kot štirikrat zastarala. "Neupravičeno izplačilo javnih sredstev posameznikom je negospodarno in v nasprotju z načelom varovanja javnih sredstev," je ob tem poudarila poslanka.

V tem primeru se po njenih besedah odpirajo tudi vprašanja politične etike in integritete. "Omenjena izplačila so se zgodila v času, ko ministrstvo vodi Asta Vrečko iz stranke Levica, se pravi iz stranke, s katero je bila Svetlana Makarovič v času prejšnjih vlad jasno povezana in ideološko usklajena.

Takšno ozadje sproža resna vprašanja o možnem političnem klientelizmu, koruptivnih tveganjih in zlorabi uradnega položaja za namene neupravičenega izplačila javnih sredstev," je dejala.

Ministrici je poslanka NSi očitala tudi pripravo številnih škodljivih zakonov. Predlog zakona o medijih je označila za nedorečen, namesto depolitizacije medijev pa se z njim "politizira ne le medijski trg, ampak tudi digitalne platforme". Zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke je padel na referendumu.

Nove finančne posledice za proračun prinaša tudi predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, saj umetniki ne bodo več dobili plačanih minimalnih socialnih prispevkov, ampak višje. Večina stroke je kritična do novega zakona o varstvu kulturne dediščine, ki je v medresorskem usklajevanju, v sistem varstva pa "vrača vzvode totalitaristične politične in ideološke premoči", je nanizala Dimic.

Logar je ministrici očital tudi izrazito politično kadrovanje na področju kulture, pri čemer je omenil Cankarjev dom, pa tudi imenovanja v svet SNG Drama ter strokovne komisije ministrstva.

"V številnih razpisnih komisijah so se pojavila imena političnih aktivistov in publicistov z ideološko močno opredelitvijo, kar sproža vprašanje o strokovni presoji razpisnih odločitev. Popolnoma pa so politično izključeni strokovnjaki, ki ideološko niso stoodstotno umerjeni z vladno koalicijo, kar pomeni, da z ministrstva prihajajo slabi predlogi", je sklenil.

Vrečko v odgovoru na očitke poudarila krepitev kulturnega sektorja

Vrečko je v odgovoru na interpelacijo zavrnila očitke. Ob tem je navedla rezultate pri delu ministrstva v tem mandatu. Po njenih besedah so sprožili največji investicijski cikel pri obnovi kulturne dediščine od leta 1991. Kulturni sektor se je okrepil, s čimer pridobiva vsa družba, je dejala.

"V tem času smo sprožili največji investicijski cikel obnove kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture v samostojni Sloveniji. Ministrstvo ima v teku kar 50 investicij, precej pa smo jih v tem mandatu že uspešno končali," je povedala. Začeli so nekatere prenove, ki so desetletja čakale na temeljite posege, tako denimo prenovo SNG Drama v Ljubljani.

SNG Drama po njenem opozorilu potrebuje primerne prostore, saj je prej delovala v dotrajanih prostorih, nevarnih za zaposlene in obiskovalce. Tudi v mandatu prejšnje vlade na tem področju ni bilo storjeno nič, je bila kritična. Vse postopke pri prenovi SNG Drama in iskanju njene začasne lokacije je vodil javni zavod, je spomnila. Za izbrano začasno lokacijo se je odločil, da bi ostali skupaj in uresničevali svoje poslanstvo.

Glede očitane ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve je opozorila, da ni ustavno sporna. Obžalovala je, da je bil muzej narejen na hitro in slabo, deloval je v najetih prostorih, neprimernih za muzejsko dejavnost. Ni imel zbirke, zaposleni niso bili ustrezno usposobljeni, hkrati pa je bil "nespodoben" glede na pomen zgodovinskega obdobja, ki ga je predstavljal, je naštela.

Z združitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije so po njenem pojasnilu ustvarili pogoje za strokovno obravnavo slovenske osamosvojitve, poskrbeli za finančne in kadrovske vire, hkrati pa bo muzej osamosvojitve pridobil primeren znanstvenoraziskovalni in muzejski kontekst preučevanja.

V muzeju potekajo novi projekti tudi v dialogu z vsemi veteranskimi organizacijami, njihovi rezultati pa bodo javnosti predstavljeni naslednje leto ob 35-letnici slovenske osamosvojitve.

Na očitke glede izplačila Prešernove nagrade Svetlani Makarovič pa računsko sodišče po njenem pojasnilu ni ugotovilo niti, da bi bilo izplačilo izvedeno brez pravne podlage, niti ni naložilo priprave odzivnega poročila s popravljalnimi ukrepi. Prav tako ni izreklo priporočil. Pa tudi Komisija za preprečevanje korupcije ni ugotovila kršitev zakonodaje iz njenih pristojnosti, je navedla.

Koalicija in opozicija glede dela Vrečko na nasprotnih bregovih

Poslanske skupine opozicije in vladajoče koalicije so v današnji predstavitvi stališč ob interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za kulturo Aste Vrečko pričakovano diametralno nasprotno ocenile delo ministrice. Opozicija meni, da je čas za njeno razrešitev, koalicija pa je nanizala dosežke njenega mandata.

Predlagatelji interpelacije, NSi in Demokrati, ter opozicijska SDS, menijo, da je zaradi slabega dela Vrečko čas za njeno razrešitev. Na drugi strani poslanske skupine vladajoče koalicije, Svoboda, SD in Levica, menijo, da so očitki na račun ministrovanja Vrečko neupravičeni. Nanizali so tudi številne dosežke njenega mandata. Vrečko, ki je prva ministrica iz koalicijske Levice, ki se sooča z interpelacijo, po njihovi oceni dela dobro.

Vse tri opozicijske poslanske skupine so napovedale podporo interpelaciji, poslanske skupine vladajoče koalicije so ji podporo odrekle in se postavile v bran ministrici.

Janez Cigler Kralj je imenu poslanske skupine NSi podprl razrešitev ministrice Vrečko, ki ji je med drugim očital revanšizem ter pripravo številnih škodljivih zakonov na ministrstvu za kulturo, kjer "ne prenesejo razmišljanja s svojo glavo".

Alenka Jeraj je v imenu največje opozicijske poslanske skupine napovedala, da bo SDS interpelacijo proti Vrečko podprla. Kot je med drugim ocenila, ministrska ekipa na čelu z ministrico Vrečko ministrstvo za kulturo vodi mimo zakonov, ministrica pa po njenih besedah dela slabo in škodljivo za slovensko kulturo.

Eva Igrl iz vrst Demokratov v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev meni, da se na ministrstvu za kulturo dogaja politična ura kulta posameznikov ali ideologij, medtem ko bi bilo potrebno, da bi vsi spodbujali umetnost in umetnike. Ocenila je, da Vrečko ne uživa več zadostnega zaupanja, da bi še naprej vodila "tako pomemben resor", kot je ministrstvo za kulturo, in pričakovano napovedala, da bodo interpelacijo podprli.

Poslanka Svobode in predsednica parlamentarnega odbora za kulturo Sara Žibrat je v imenu poslanske skupine dejala, da gre pri današnji interpelaciji za kopijo interpelacije vlade pod vodstvom Roberta Goloba, ki jo je zaradi združitve omenjenih muzejev leta 2023 vložila opozicijska SDS.

"Deja vu ali že videno, le da je tokrat volk preoblečen v poslansko skupino NSi in poslansko skupino nepovezanih poslancev," je dodala. Poslanci Svobode danes tako interpelacije ne bodo podrli, saj namerava Svoboda skupaj z ministrico Vrečko "še naprej ustvarjati kulturno politiko države, ki temelji na spoštovanju lastne zgodovine, jezika in kulture ter kulturnikov", je še napovedala.

V imenu poslanske skupine SD je Bojana Muršič današnjo interpelacijo označila za politični manever in poskus discipliniranja ministrice Vrečko. Interpelacija je po njenih besedah tudi napad na koncept kulturne politike, ki ni podrejena ideološkim pričakovanjem.

Med dosežke ministrice Vrečko je med drugim nanizala okrepljeno podporo samozaposlenim in nevladnemu sektorju, digitalizacijo kulturne dediščine, povečana vlaganja v lokalno kulturo, mladinsko ustvarjalnost in trajnostno kulturno infrastrukturo.

Milan Jakopovič je v imenu poslanske skupine Levica še izpostavil, da je bil pod ministrico Vrečko sprejet zakon o javni rabi slovenščine. Po njegovem mnenju je Vrečko na čelu ministrstva za kulturo popravila ogromno škodo, ki je bila narejena slovenski medijski krajini v prejšnjih mandatih, njeno ministrstvo pa je pozornost namenilo tudi povsem zanemarjenim področjem kulture, ki so jih dosedanja vodstva na ministrstvu skoraj povsem ignorirala.

Očitke iz interpelacije, ki ji v Levici odločno nasprotujejo, je označil za traparijo in dodal, da kažejo, da "živimo v narobe svetu".