V NSi so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Novelo je v obravnavo vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. V opozicijski stranki predsednici očitajo, da želi s tem vplivati na parlamentarno preiskavo poslov Gen-I in Star Solar.
Na današnji izredni seji DZ poslanci obravnavajo predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je vložila predsednica DZ in se obravnava po skrajšanem postopku. V skladu z njim bi bili preiskovanci v parlamentarni preiskavi bolj zaščiteni kot zdaj. Institut parlamentarne preiskave se je po njenih ugotovitvah namreč spremenil v sredstvo za politično obračunavanje.
Na matičnem odboru DZ so sicer sprejeli dopolnilo, s katerim novela ne bi več uvedla predhodnega preizkusa zahteve za parlamentarno preiskavo na ustavnem sodišču, če bi zakonodajno-pravna služba DZ ugotovila, da obstaja dvom glede ustavne dopustnosti zahteve. Še vedno pa v predlogu ostaja možnost za sprožitev naknadne presoje akta, s katerim se odredi parlamentarna preiskava. Novela tako predvideva, da mora ustavno sodišče odločiti v 30 dneh, do odločitve ustavnega sodišča pa se akt o odreditvi parlamentarne preiskave zadrži. V SDS sicer z dopolnilom predlagajo, da se ta rok skrajša na 15 dni.
V opoziciji so medtem do predloga kritični. Menijo, da se s sprejemanjem novele hiti, ker je DZ na zahtevo DS odredil parlamentarno preiskavo domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda.
“Ljudje naj odločijo, ali se na tak način blokira parlamentarna preiskava poslov Gen-I in hkrati s tem tudi vse nadaljnje parlamentarne preiskave, ali ne,” je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. V NSi vztrajajo pri tem, da je mogoče predlog novele zakona zlorabiti tudi za blokado preiskave Gen-I. Predvsem pa se takšne spremembe po mnenju Cigler Kralja ne uvajajo sredi poslanskega mandata.
Kot so v NSi pojasnili za STA, so zahtevo za posvetovalni referendum vložili potem, ko je matični odbor DZ sprejel dopolnilo, s katerim je moč novelo zakona uporabljati tudi za že odrejene preiskovalne komisije. Tudi državni svet je v svojem mnenju opozoril na retroaktivnost predloga zakona.
Predlagatelj posvetovalnega referenduma je NSi, pričakujejo pa, da bo opozicija, “pa morda tudi še kakšen razumen član ali pa nekdanji član koalicije” podprl to zahtevo. “Predvsem moramo zaščititi vlogo opozicije, da ima možnost parlamentarnih preiskav nad delom koalicije,” je dejal Cigler Kralj.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na seji dejala, da ta novela v ničemer ne bo vplivala na parlamentarno preiskavo o Gen-I. Z vložitvijo zahteve za razpis posvetovalnega referenduma je Cigler Kralj “pokazal svoje neznanje”, saj gre za uresničitev odločb ustavnega sodišča, je opomnila. Hkrati je, kot je dejala, presenečena, da ljudje, ki toliko časa sedijo v DZ, ne poznajo osnov. “Izkazalo se bo za – oprostite mi za ta izraz, neumen korak,” je dejala. Zatrdila je, da novela zakon usklajuje z odločbami ustavnega sodišča, sledi pa tudi priporočilom iz poročila evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji, ki se je nanašalo na zadevo Kangler.
Tudi v izjavi za medije je zatrdila, da ta zakon ne bo imel nobenega vpliva na preiskovalne komisije, ki so že v teku ali pa se ustanavljajo. Že sedaj je možno vložiti zahtevo za presojo akta o odreditvi parlamentarne preiskave na ustavno sodišče, a želi, da se to tudi zakonsko uredi. “Naj bo določen tudi rok, o katerem mora odločiti ustavno sodišče in naj v tem času, to se pravi v tem roku, ko ustavno sodišče odloča, komisija še ne deluje, zato da ne bi delovala neustavno,” je dejala.
Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da predlog novele prekorači z ustavo določene pristojnosti ustavnega sodišča, hkrati pa ugotavlja, da predlog novele zakona ne uresničuje ustavne zahteve po učinkoviti parlamentarni preiskavi.
“Med igro se spreminjajo pravila igre”
Poslanec SDS Jože Tanko je v stališču poslanske skupine izpostavil, da je imel predložen predlog novele zakona “velike strokovne napake pravne narave, ki se pravniku ne bi smele zgoditi”. Hkrati pa v SDS menijo, da je hitenje s skrajšanim postopkom nerazumno, saj so nekateri roki za uveljavitev sodnih odločb potekli že pred leti, na kar je opozoril tudi sodni svet.
Tudi poslanec SD Damijan Zrim se je oprl na apel sodnega sveta, da se predlog zakona obravnava po rednem zakonodajnem postopku, česar si želijo tudi v SD. Tako bi imeli več časa za implementacijo vsebinskih vprašanj, ki jih je ustavno sodišče izpostavilo v svoji odločbi in zakon o parlamentarni preiskavi celoviteje prenovili. A v SD predlogu ne bodo nasprotovali, je napovedal.
Poslanec Levice Milan Jakopovič je dejal, da je predlog novele zakona korak naprej, “vendar bo na tem področju potreben streznitveni trenutek, saj so pri sami normativni ureditvi velike rezerve, ki bi jih bilo treba nasloviti”. Kljub temu je napovedal podporo predlogu.
Poslanka Svobode Lena Grgurevič je izpostavila, da se parlamentarne preiskovalne komisije zlorablja za politično obračunavanje in diskreditiranje. Z novelo pa uvajajo nujne varovalke, je dodala. Zatrdila je, da novela ne bo imela retroaktivnega učinka. “Žal bo predsednik vlade Robert Golob še ena žrtev političnih zlorab in manipulacij, a upamo lahko, da zadnja,” je dodala.
“Z novelo zakona se želi med igro spreminjati pravila igre,” pa je bila kritična poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Če bi imela predlagateljica resen namen izboljšati zakonsko ureditev ter ne namena vplivanja na trenuten potek parlamentarne preiskave, bi predlagala, da bi zakon začel veljati kasneje, je prepričana.
Zaradi vloženega predloga za posvetovalni referendum DZ danes o noveli zakona ne bo dokončno glasoval.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje