Menu ItemMinistrstvo za zdravje je naredilo analizo vpliva epidemije koronavirusa na slovenski zdravstveni sistem, ki po besedah ministra Danijela Bešič Loredana kaže, da se nam bo omejevanje dostopa do zdravstvenih storitev v času epidemije v prihodnjih letih vrnilo kot bumerang. Analiza čakalnih vrst pa po besedah Alenke Kolar iz direktorata za digitalizacijo v zdravstvu kaže, da del odgovornosti za stanje nosijo tudi bolniki. "Možnosti informacijske tehnologije se na neki točki nehajo."
“Na ministrstvu nadaljujemo s podatkovno znanostjo,” je novinarsko konferenco začel minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in dejal, da so bile že pred epidemijo rak rana slovenskega zdravstva čakalne vrste. A ministrstvo se pri analizi, kje smo zdaj, sooča – kot je dejal minister – “z neverjetnimi težavami, glede na to, da smo v 21. stoletju in dobi digitalizacije”.
Kako so analizirali vpliv covida na dostopnost zdravstva?
V analizi vpliva covid-19 na zdravstvene storitve so zajeli dostopnost zdravnikov na primarni ravni (družinskih zdravnikov, pediatrov). Osredotočili so se tudi na na preventivne programe (Zora, Dora, Svit) in pogledali, koliko manj teh pregledov je bilo izvedenih v letu 2020 in 2021.
Pogledali so, koliko je izpada v programih za odrasle v referenčnih ambulantah ter za koliko se je zmanjšalo število novoodkritih kroničnih bolezni (omejili so se na arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen in kronično obstruktivno pljučno bolezen). “Podatki kažejo, kaj nas čaka v petih letih, ko se bo bumerang strategije zdravstva med covidom vrnil z neverjetno silo,” je dejal Bešič Loredan.
Pregled števila specialističnih obravnav so omejili na vzorčne modele artroskopij, zamenjav kolka in kolena ter operacij žolčnih kamnov. “Tu številke niso tako drastično slabe, a 15-odstotni izpad pomeni, da je tisoč ljudi v letu ali dveh ostalo brez operacije zamenjave kolka.” Pogledali so tudi področje duševnega zdravja: kolikšen je bil izpad napotitev s primarnega na sekundarni nivo in kaj to zmanjšanje števila napotnic pomeni za zdravje. “Vse številke grejo v desetine odstotkov,” je dejal minister.
Objavljamo celotno analizo vpliva epidemije na dostopnost zdravstvenih storitev.
Covidni rep
Bešič Loredan meni, da se bosta tako slovenska kot evropska populacija morali soočiti s tem, koliko manj rakavih obolenj smo odkrili. “Ta podatek nas bo v prihodnje prizadel v smislu, da bo potrebno okrepiti zdravstveni sistem bistveno bolje kot je bil v 2019, da bomo ta covidni rep, ki nas čaka do leta 2025, korektno oddelali in ustrezno obravnavali bolnike, ki so bili zapostavljeni.”
#related-news_0
Za to je po njegovem mnenju najprej pomembno, da imamo delujoče sisteme eZdravje, eNaročanje, eZvem in ostale. “Žal je covid-19 pomembno vplival na izvajanje zdravstvene dejavnosti na vseh ravneh. Temu želimo posvetiti posebno pozornost v prihodnjih letih, saj bomo le tako vsem skupinam zagotovili dostopnost do zdravstvenega varstva, urediti želimo posledice covida (t.i. long covid) ter rehabilitacijo covidnih bolnikov. Na ta del populacije ne smemo pozabiti. Covid vendarle ni zanemarljiva bolezen, pustila je dolgoročne posledice za družbo in zdravstveni sistem.”
En človek zaseda tri mesta v vrsti za isto storitev
Da bi videli, kakšno je stanje, so se na ministrstvu lotili analize čakalnih vrst, ki še teče. “Pred mano je izziv, kako sčistiti čakalne sezname, ker če ne vemo, kje smo, kako naj vemo, kam gremo,” je dejala direktorica direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar, ki očitno trenutno to dela sama. “Analize sem se lotila sama pa nisem nek hud podatkovni znanstvenik,” je dejala. Alenka Kolar je nekdanja vodja IT v Elektru Ljubljana in vodja službe za informatiko na Onkološkem inštitutu.
Prvi vir podatkov sta bazi eZdravje in eNapotnica, drugi pa bolnišnični informacijski sistemi, ki “so pomemben vir, kaj se dogaja na terenu pri posameznem izvajalcu”. Kot pravi, pa so že prve analize pokazale velika odstopanja v sistemu in napake. “Pri postavki pregledov pri ortopedu je na primer podatek, da je čakalna doba -1.667 dni, kar je seveda nemogoče.” So tudi primeri, ko isti človek zaseda tri mesta v čakalni vrsti za isto storitev. V sistemu je milijon zapisov, čeprav čaka “le” 619 tisoč ljudi – pri tem pa je mogoče, da se tudi v tej številki nekateri vpisi podvajajo.
A v prvi fazi ne želijo, kot se je izrazila, “gnjaviti” zaposlenih pri izvajalcih, da naj razložijo, zakaj je nek podatek v sistemu tak, kakršen je. “Najprej moramo pomesti pred svojim pragom.” Kot še en konkreten primer je navedla pomanjkljivost v šifrantu zdravstvenih storitev, ki jih lahko izvajalec izbere, ko želi napotiti bolnika, in ima tudi postavko “ostalo”. Tam čaka 5.009 ljudi, nihče ne ve, na kaj. “To je napaka v šifrantu. Da bi ga popravili, bo nujno sodelovanje stroke.”
“Bolniki nosijo del odgovornosti”
Kolar je dejala, da so za čakalne vrste vsaj v določeni meri odgovorni tudi bolniki. “Včeraj sem govorila z enim od predstojnikov v Splošni bolnišnici Trbovlje. Dejal je, da petina bolnikov ne pride na poseg na dogovorjen termin. Zaradi tega nekdo drug ne pride na vrsto dovolj hitro,” je navedla. Dodala je primere, ko ljudje želijo točno določen termin ali pri točno določenem zdravniku, kar spet ni sistemska čakalna vrsta.
Da je na čakalnih seznamih veliko ljudi, ki v resnici ne čakajo več, mnogih, ki še čakajo, pa očitno to ne moti tako zelo, da bi sprejeli ugodnejši termin, je pred meseci pokazala tudi podrobna analiza N1. Preberite si jo v članku Čakalne dobe: napačni podatki in le petina, ki vzame nov termin. Zakaj je tako?.
Poslovni direktor ginekološke klinike ji je povedal, da se ženske poleti ne želijo operirati, ker so na dopustu, čeprav imajo v bolnišnici ekipe. Veliko napotnic je “na zalogo ali na zahtevo bolnikov”.
Po njenem je treba vzpostaviti preprost sistem odjave – dogaja se, da so izvajalci neodzivni in se jim tega ne da sporočiti – ter bolnike obveščati, da lahko grejo tudi na posege drugam po Sloveniji. “Ni treba čakati v Ljubljani, mogoče je iti na poseg v Šempeter ali na Ptuj.”
Splošna ugotovitev Kolar pa je, da “podatki kažejo, da bolniki nosijo del odgovornosti. Možnosti informacijske tehnologije se na neki točki nehajo.”
Inšpektorji na Šabedrov urad
Na drugi strani je Kolar omenila tudi odgovornost izvajalcev, ki so različno zavzeti pri popravljanju napak, imajo neenotne šifrante (pri čemer je IT dobavitelj isti), počasi vnašajo datum, kdaj je nekdo naročen. Nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder, zdaj vodja Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu na ministrstvu, je dejal, da gre za dolgotrajne težave. Napovedal je spremembo pravilnika za izvajalce ter premestitev nekaterih zdravstvenih inšpektorjev na njegov urad. “Tako bomo imeli organ, ki lahko sankcionira.”
In rešitve?
Ministrstvo je po besedah Kolar že imenovalo delovno skupino za spopad s čakalnimi seznami. Na NIJZ želijo posredovati navodila, kako prečistiti čakalne sezname, zato iščejo napake v informacijskih sistemih. Treba bo posodobiti šifrant, radi bi soočili mnenja, zakaj prihaja do razlik v procesih in kako jih odpraviti. Pripravljajo pravilnik, ki ga je omenil Šabeder, in želijo postaviti temelje za inšpekcijski nadzor, da bo – tako Kolar – “inšpektor, ko bo prišel, vedel, kaj išče in kje v sistemu iskati”. Cilj je vzpostaviti sistem z zaupanja vrednimi podatki, je dejala.
Po besedah Bešič Loredana so navezali stik z Institutom Jozef Stefan in iščejo način, da bi s pomočjo umetne inteligence prišli do podatkov o stanju v sistemu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje