O čem govorijo, ko govorijo o krepitvi obrambne sposobnosti EU

Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v navezi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom staro celino pahnil v šok, ko je Evropo izključil iz poskusa (morebitnega) končanja vojne na evropskih tleh, je včeraj v Beli hiši prisluhnil francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. A je ob tem še enkrat tudi jasno pokazal svoj odnos do EU. Macrona ni pričakal na vhodu v Belo hišo, kot je to običajno, "dobrodošlico" pa mu je izrekel že nekaj dni prej z besedami, da tudi Macron ni naredil "popolnoma nič" za končanje vojne v Ukrajini.

Po peklenskem tednu za Evropo, ki ga je sprožil Trumpov telefonski pogovor s Putinom, evropski voditelji zdaj eden za drugim napovedujejo hitrejše dvige obrambnih izdatkov in govorijo o krepitvi obrambne sposobnosti EU.

Tako je včeraj - na tretjo obletnico ruske invazije na Ukrajino - predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v Kijevu dejala, da bo kmalu predstavila celovit načrt za povečanje proizvodnje orožja in obrambnih zmogljivosti EU.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je dodal, da bo razprava evropskih voditeljev na izrednem vrhu 6. marca namenjena tudi "krepitvi evropske obrambe," najverjetnejši novi nemški kancler Friedrich Merz pa je po nedeljskih nemških parlamentarnih volitvah že nekajkrat poudaril, da mora EU prestaviti v višjo prestavo, ko gre za njeno odpornost, in da mora biti do naslednjega vrha Nata, ki bo junija v Haagu, tudi jasno, koliko denarja je Evropa pripravljena vložiti v krepitev obrambnih sposobnosti.

Kot v času covida-19: "Kupujte, kupujte, kupujte

Danska premierka Mette Frederiksen, ki jo je Trump že presenetil z "načrti" za Grenladijo, je bila še bolj odločna. Na nedavni novinarski konferenci je imela za obrambnega ministra in vojsko samo eno sporočilo, ki precej spominja na čase epidemije koronavirusa: "Kupujte, kupujte, kupujte." Če ne morete dobiti najboljše opreme, kupujte naslednjo najboljšo, pomembna je hitrost, je dejala.

Danska vlada je namreč na hitro za letos za oborožitev namenila skoraj sedem dodatnih milijard evrov, to pa pomeni, da bo Danska v letu 2025 za obrambo namenila že 3,2 odstotka BDP. Še leta 2022, ko je Rusija začela obsežno invazijo na Ukrajino, je bila na 1,37 odstotka.

Litva, ki skupaj z Latvijo in Estonijo gradi tisočkilometrsko obrambno linijo, bo obrambne izdatke v obdobju 2026-2030 dvignila na 5 do 6 odstotkov in se s tem "pripravlja na vse možnosti".

"Gledamo novo realnost," ocenjuje obramboslovec in nekdanji slovenski veleposlanik pri Natu dr. Erik Kopač, ki meni, da se vračamo več kot sto let v preteklost. Od multilateralizma in liberalizma, ki je pripeljal do globalizacije, prehajamo proti merkantilizmu, nacionalizmu in trdemu realizmu. "Kjer je moč tisto, kar šteje, vse ostalo pa je manj pomembno."

Problem hitrega dvigovanja obrambnih izdatkov je praktične narave, pravi: "Lahko dvigneš odstotek, denimo ga podvojiš, tudi čez noč. A izdatki se čez noč ne bodo podvojili. Sistemi so namreč preveč kompleksni. Če trg oziroma obrambna industrija temu ne sledi, tega denarja ni mogoče porabiti na pravi način."

Konec "mirovne dividende"?

Evropska obrambna industrija je trenutno polno obremenjena. A kapacitete so se od konca hladne vojne zmanjševale in so ob trenutnem povpraševanju premajhne.

To Kopač pripisuje dejstvu, da je obrambna industrija v Evropi večinoma v zasebni lasti. Zato sledi zlasti tržni logiki in se vede previdno. "Če ta industrija nima jasnega signala, da bodo investicije v njihovo proizvodnjo dolgoročne, svojih zmogljivosti ne bo širila."

V ZDA, ki lahko za razliko od Evrope s svojo vojaško industrijo še zadostijo domačim in delno tudi tujim potrebam, je drugače, ker ZDA svojih obrambnih izdatkov niso zmanjševale. V Evropi pa smo spremljali dolgo obdobje tako imenovane "mirovne dividende". Do leta 2014 oziroma do ruske zasedbe Krima je stara celina padla na približno polovico izdatkov iz časov ob koncu hladne vojne.

Razlika je najbolj očitna pri socialnih izdatkih, za Svetovni gospodarski forum (WEF) analizira John Letzing. Francija in Italija za socialo porabita skoraj tretjino svojega BDP, medtem ko denimo ZDA in Južna Koreja le petino ali še manj, pri čemer pa imata obe relativno visoke izdatke za obrambo. Ta razmerja se zdaj očitno spreminjajo tudi v Evropi, ocenjuje Letzing.

Od kod bo denar?

Ključno vprašanje pa je, od kod bo denar. Evropska komisija ocenjuje, da bo EU v naslednjih dresetih letih za obrambo porabila 500 milijard evrov.

Komisija je že napovedala, da bo v kratkem predlagala izvzetje obrambnih izdatkov iz fiskalnega pravila. Nekatere članice EU so do predloga zadržane, saj ima obrambna poraba pri fiskalnih pravilih že zdaj posebno obravnavo. Prav tako bi bilo treba po njihovem bolj jasno določiti, kaj vse sodi pod obrambne izdatke.

Na mizi so tudi posojila Evropske investicijske banke (EIB), pa evropske obrambne obveznice – Poljska, ki bo letos že blizu 5 odstotkov BDP za obrambo, petino sredstev zbere z obveznicami – nekateri pa omenjajo celo ustanovitev nove posebne banke po vzoru Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki bi lahko dajala posojila za obrambne nakupe.

Še ena možnost bo novi proračun EU za obdobje 2028-2034, v katerem naj bi bili izdatki za obrambo višji, a številne države opozarjajo, da bodo ta sredstva na voljo šele leta 2030, kar je po njihovem prepozno.

Posodobitev cest in mostov, zaklonišča ...

Nekaj je možnosti tudi v trenutnem proračunu EU (2021-2027). Ta večjih obrambnih izdatkov sicer ne predvideva, bi se pa lahko za ta namen porabil del kohezijskih sredstev, ki predstavljajo približno tretjino proračuna, še piše Reuters.

Ta denar, prvotno sicer namenjen zmanjševanju razlik med regijami, bi bilo mogoče porabiti denimo za izgradnjo zaklonišč za civiliste, utrditve cest in mostov, po katerih potem lahko vozijo tudi težka vojaška vozila, denimo oklepniki …

Omenja se tudi možnost črpanja neporabljenih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost, mehanizma (RRF) iz časa covida-19. Do zdaj je bilo od 359 milijard evrov nepovratnih sredstev, ki so na voljo, izplačanih le 197,5 milijarde evrov. Od posojil, ki jih je na voljo za 291 milijard evrov, pa je bilo počrpanih 108,7 milijarde evrov.

Le vprašanje časa tudi za Slovenijo?

Izvajanje vseh teh različnih mehanizmov sicer traja, zato bodo v vsakem primeru potrebne tudi notranje prerazporeditve, če bodo države želele doseči hitrejšo rast obrambnih izdatkov. To velja tudi za Slovenijo, ki ima trenutno v strateških dokumentih Morsa začrtano pot do dveh odstotkov BDP do leta 2030. Kdaj se bo v Sloveniji odprla razrava o hitrejšem dvogovanju obrambnih izdatkov, bo gotovo najprej v rokah predsednika vlade.

Premier Robert Golob je pred dnevi v pogovoru za TV Slovenija že dal vedeti, da bi po poti hitrejšega dvogovanja obrrambnih izdatkov utegnila kreniti tudi Slovenija. "Kot predsednik vlade moram poskrbeti zato, da če se bodo že povišali obrambni izdatki, da bodo ti dobro naloženi. Najboljša naložba je lastna industrija, druga najboljša naložba je tako imenovana dvojna uporaba."

Po besedah naših virov v vladi gre pri tem predvsem za vojaško bolnišnico v Ljubljani, širjenje kapacitet tudi nekaterih drugih bolnišnic po državi, pa za center za kibernetsko obrambo, posodobitev cestnih in železniških povezav, investicije v obrambno industrijo ter v raziskave in razvoj, protidronsko obrambo, kjer sodelujejo z Ivom Boscarolom … Vsekakor pa bi bil velik zalogaj porabiti sredstva, če bi prišlo do izrazitega dviga, priznavajo sogovorniki.

Dvojno uporabo je v pogovoru za TV Slovenija omenjal tudi državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v premierjevem kabinetu Vojko Volk, ki pa je ob tem poudaril še, da bo o morebitnem dvogu obrambnih izdatkov na koncu odločal državni zbor.

Obrambni minister Borut Sajovic pa za zdaj pravi le, da se "moramo truditi, da krepimo odpornost države na vseh področjih, tako na civilnem, gospodarskem kot obrambnem".

"Vojska je zato, da se vojskuje"

Erik Kopač, ki je bil nekaj časa tudi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu premierja Mira Cerarja, pri dvojni uporabi opozarja na temeljno nalogo vojske. "Če mislimo, da se nič ne more zgoditi, potem najlažje opravičujemo obrambno porabo s tem, da bo to dvonamensko. Ampak to je neresno. Vojska je v osnovi za to, da se vojskuje."

Strinja se sicer s tem, da ob vse hujših posledicah podnebnih sprememb vojska deluje tudi v civilne namene. "Ampak ključni razlog za povečevanje obrambnih izdatkov niso naravne nesreče in dvojna uporaba, temveč vojaška ogroženost. Mi imamo vojno v Evropi."

V času, ko je bil Kopač veleposlanik pri Natu, se je večkrat omenjalo tudi ustanovitev evropske vojske, ki pa za zdaj ni zajeta v razprave o "krepitvi obrambnih sposobnosti EU".

Poleg tega je večina držav članic EU tudi članic Nata, dodaja Kopač, ki ga ne glede na jasno ameriško sporočilo, da bo morala Evropa poskrbeti sama zase, še vedno prepoznavajo kot tisto nadnacionalno obliko sodelovanja, ki stari celini zagotavlja kolektivno varnost.