Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor pretresajo predloge ukrepov iz interventnega zakona, ki ga je vlada pripravila za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam po avgustovski ujmi. Vlada je zakon po besedah ministrice Sanje Ajanović Hovnik pripravila z željo, da se življenje v Sloveniji čim prej vrne v normalo.
“Predlog zakona je hitri oz. urgentni interventni odziv vlade, saj si želimo in moramo hitro pomagati tistim, ki so bili prizadeti v poplavah,” je na seji odbora poudarila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Na seji sodelujejo številni ministri in državni sekretarji, ki so strnili predlagane ukrepe s svojih področij. Vlada jih je sicer v predlogu zakona zastavila v štirih sklopih – ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Slednji bodo nadgrajeni z zakonom o obnovi, ki ga načrtuje vlada, je napovedala ministrica.
V prvem delu seje so svoje predloge ukrepov predstavili številni vabljeni predstavniki različnih organizacij. Mnenje je predstavila tudi parlamentarna zakonodajnopravna služba, ki je opozorila na več pomanjkljivosti. Kot je dejala Valentina Marolt iz omenjene službe, so opozorili že na samo opredelitev namena zakona, saj je po njenih besedah pomensko zelo široka in ne zagotavlja dovolj jasne ureditve vsebine odstopov od veljavnih zakonov in začasnih ukrepov in s tem razmejitve z veljavno ureditvijo.
“Določena opredelitev je pomembna z vidika časovne in vsebinske zamejitve ukrepov, saj se ti na primer nanašajo na dodeljevanje državnih pomoči, na povišanje cen za izvedbo izrednih ukrepov. Nekateri ukrepi, ki so časovno zamejeni, imajo učinek za nazaj, kar je skladno z ustavo dopustno izjemoma, če gre za posamezne določbe zakona, če je posebej obrazložena javna korist in se ne posega v pridobljene pravice,” je poudarila.
Ukrepi se, kot je dodala, nanašajo na širši krog naslovljencev, ki lahko svoj pravni položaj težje razberejo. “V zvezi s tem smo opozorili tudi na to, da določitev smiselne uporabe nekaterih rešitev slabi jasnost in določenost ureditve,” je opozorila. Tudi odstopi od sistemskih zakonov načenjajo predvidljivost in pravno varnost, je dodala.
Predloge ukrepov so med drugim pripravila delodajalska združenja. Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je izpostavil, da bi morali biti prebivalci in podjetja, ki so zaradi ujme utrpeli škodo, izvzeti iz plačila obveznega solidarnostnega prispevka.
Franc Vesel iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je dodal, da solidarnost zbornica seveda podpira, je pa tudi on izpostavil, da je osnovno načelo solidarnosti, da ta ne sme biti obvezna. “V trenutku, ko solidarnost postane obvezna, lahko govorimo le o novi dajatvi,” je dejal. OZS predlaga, da se pred sprejemom tega ukrepa opravi ocena višine škode na prizadetih območjih in ugotovi višina zbranih sredstev iz donacij.
Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je pohvalil hitro sprejemanje ukrepov, a opozoril, da so ravno zaradi hitrosti nekatere stvari še nedorečene. Vlado je pozval, da skupaj z občinami odprta vprašanja naslovi v prihodnjih nekaj mesecih. Tudi združenje je sicer predstavilo več predlogov ukrepov, med drugim da strošek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za tiste objekte oziroma lastnike, ki so utrpeli škodo, prevzame država, ne občine.
Predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Peter Dermol pa je med drugim pozdravil ukrep državnega sofinanciranja ravnanja z odpadki, ki vključuje stroške prevzema, prevoza in obdelave samih odpadkov, a, kot je izpostavil, izključuje ali pa ne vključuje stroškov njihovega skladiščenja. Združenje si želi, da bi to popravili z dopolnilom.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je povzel aktivnosti centralne banke in med drugim izpostavil koordinacijo z vlado glede predlaganih ukrepov oziroma zagotavljanje usklajenosti posameznih politik. “Tukaj je skrb Banke Slovenije predvsem to, da zagotovimo, da bodo banke še naprej poslovale z zadostno kapitalsko ustreznostjo, kajti le tako se bodo lahko že tokrat, pa tudi v bodoče odzvale na podobne dogodke,” je dejal.
Sejo odbora so zaradi številnih dopolnil prekinili, nadaljevala se bo z razpravo članov odbora.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje