O solidarnostni pomoči še brez soglasja, pogajanja znova prihodnji teden

Kot je po današnjih pogajanjih pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, je bila glede solidarnostne pomoči izmenjava stališč in pogledov relativno živahna, ker ni bilo soglasja, so to točko prekinili in bodo pogajanja o njej nadaljevali v prihodnjem tednu.

Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo vladna stran prisluhnila sindikalni, tako glede višine kot tudi razmerij med solidarnostno pomočjo članov in nečlanov sindikatov. "Za sindikalno stran je vprašanje solidarnostne pomoči res zelo pomembno, predvsem ker gre za eno od pravic, ki smo jih s težko muko izborili v pogajanjih - dodatno dobrobit za člane sindikata," je dodal vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. Napovedal je, da bodo na tej točki vztrajali.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za javno upravo Mojce Ramšak Pešec je predmet pogajanj cenzus za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči. "Glede višine se nismo pogajali in višina se ne bo spreminjala," je poudarila. Medtem pa naj bi si po neuradnih informacijah v sindikatih poleg dviga splošnega cenzusa za solidarnostno pomoč želeli tudi njenega dviga in ohranitve višje solidarnostne pomoči za člane sindikata.

Sicer pa so se po Počivavškovih besedah danes predvsem seznanili z delom delovne skupine, ki spremlja učinke prehoda v prenovljeni plačni sistem. Dogovorili so se tudi, kako bodo nadaljevali pogajanja o delovni uspešnosti, ki jih morajo zaključiti do konca leta, saj se z naslednjim delovna uspešnost že začne izplačevati po novem.

Po novem bosta redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela združeni. Zakon pa predvideva, da se lahko v ta namen porabi sredstva iz prihrankov, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest.

"Dogovor je bil povsem jasen in tu se obe strani strinjata: bistven del pogajanj in uskladitev je treba opraviti na stebrih, so pa nekatere pomembne točke, ki jih je treba dogovoriti centralno," je povzel Štrukelj. Oba dela pogajanj bosta tako po njegovih navedbah bolj ali manj potekala vzporedno.

Med vprašanji, ki jih morajo poleg kriterijev in meril za izplačevanje delovne uspešnosti doreči, je denimo tudi, kaj je to nezasedeno delovno mesto. Kot je potrdil, pa tudi še ni razčiščeno vprašanje, ali bi iz teh prihrankov zagotavljali tudi sredstva za stroške študentskega dela in podjemnih pogodb.

"Tako kot na vsakih pogajanjih bo treba poiskati rešitev, s katero bosta obe strani zadovoljni," je dejal Štrukelj in dodal, da verjamejo, da se bodo o tem pravočasno dogovorili. Jih pa po Počivavškovi oceni tukaj čaka "še kar nekaj dela".

Danes so se po Počivavškovih besedah dogovorili tudi, kako se bodo lotili realizacije nekaterih še odprtih točk dogovora, ki so ga podpisali lani ob sklenitvi pogajanj o prenovi plačnega sistema. Kot eno teh je izpostavil pogajanja o dodatkih za prepovedi in omejitve ter dodatkih za nevarnosti in posebne obremenitve, ki bi se morala začeti že s 1. septembrom, zato so danes na sindikalni strani izrazili pričakovanje, da se bodo začela čim prej.

Treba je tudi zaključiti pogajanja o normativnem delu kolektivne pogodbe za državno upravo, dolg je še iz drugih stavkovnih sporazumov, kar se tiče normativnih delov nekaterih drugih kolektivnih pogodb, recimo za kolektivno pogodbo obvezne socialne varnosti. Prav tako se morajo lotiti priprave opisov del in nalog in metodologije za vrednotenje delovnih mest, kjer pa morajo najprej sploh ugotoviti, kako bi bilo najbolj smiselno pristopiti k temu vprašanju, je pojasnil.