Menu Item
Člani ustavne komisije DZ so se na današnji seji strinjali o ustanovitvi strokovne skupine, ki bo razpravljala o vpisu uporabe gotovine v ustavo. To namreč z več kot 56.000 podpisi državljanov zahteva združenje Povezani smo. Obenem bo ustavna komisija Evropsko centralno banko (ECB) pozvala, da se opredeli do predloga.
Združenje Povezani smo je novembra lani v DZ vložilo 56.267 podpisov za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. Zavzema se, da bi gotovina kot zakonito plačilno sredstvo obstala, ne glede na to, ali bo v prihodnosti morda uveden digitalni denar.
“Vse bolj tonemo v brezgotovinsko družbo, ki je usmerjena v polni digitalni nadzor nad državljani, še posebej na področju denarja, ki je bistven za vsakega državljana in naše življenje,” je željo po vpisu uporabe gotovine v ustavo na današnji seji ustavne komisije utemeljil pobudnik zbiranja podpisov Ivan Jurgec.
Opozoril je, da državljani v določenih primerih že ne morejo plačevati z bankovci in kovanci, pri čemer je naštel parkirnine na več parkirnih prostorih, prevoz z mestnimi avtobusi v Ljubljani, najem koles, električnih skirojev …
Jurgec je izpostavil, da je pravico do uporabe gotovine v ustavo zapisala že Slovaška, a, kot ga je dopolnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah, se je na potezo odzvala EBC, ki je v mnenju med drugim izpostavila, da se je treba pred spremembo ustave glede evrogotovine vedno posvetovati z ECB.
Izpostavila je tudi stališče Sodišča EU, da je za pravila, ki urejajo status zakonitega plačilnega sredstva za evrobankovce in evrokovance, izključno pristojna EU, kar po njenih besedah izključuje kakršnokoli pristojnost držav članic na tem področju, razen če jih za to pooblasti EU.
Vlada ne razmišlja o omejevanju pravice do uporabe gotovine
Ob tem je Prahova zagotovila, da vlada ne razmišlja o omejevanju pravice do uporabe gotovine. “Ta je seveda že sedaj zagotovljena, nenazadnje se pretežni del transakcij v Sloveniji še vedno opravi z gotovino. Še več, na ravni EU je v postopku sprejemanja uredba, ki bo na enoten način od držav članic zahtevala zagotavljati zadosten in učinkovit dostop do gotovine,” je še pojasnila državna sekretarka in dodala, da vlada predloga za začetek postopka za spremembo ustave ne podpira.
Tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je zagotovil, da v Sloveniji enako kot v vseh ostalih članicah evrskega območja lahko plačujemo tako z gotovino kot ostalimi oblikami denarja. Spomnil je, da se ECB pripravlja tudi na možnost izdaje digitalnega evra, torej naslednje različice denarja. “Različne oblike denarja pa se pri tem ne izključujejo, ampak so komplementarne, kar pomeni, da državljani sami izbiramo, s katero obliko denarja bomo opravili določeno plačilo,” je dejal.
Poslanka Lucija Tacer (Svoboda) je predlagala, da se Slovenija za opredelitev do zapisa gotovine v ustavo obrne na ECB, hkrati pa je ocenila, da bi bilo za nadaljnje razprave o tem koristno, da bi ustavni komisiji mnenje podala strokovna skupina.
Obe pobudi so člani komisije DZ podprli, predsednik komisije Jožef Horvat (NSi) pa je poslanske skupine pozval, naj mu do 31. maja posredujejo predloge kandidatov za člane strokovne skupine. “Kandidati so zaželeno priznani strokovnjaki za področje predlagane spremembe ustave,” je dejal.
Mnenje 56.000 volivcev nekaj šteje
Člani komisije so sicer v razpravi izpostavljali, da mnenje več kot 56.000 volivcev nikakor ni zanemarljivo. Franc Breznik (SDS) pobudo predlagateljev podpira, med drugim gotovino vidi kot varovalko v primeru kibernetskega napada na plačilne sisteme.
Tudi Bojan Čebela (Svoboda) je dejal, da predloga o vpisu uporabe gotovine v ustavo poslanci ne morejo kar vnaprej zavrniti, je pa pomembno, da se zavedajo posledic, ki jih prinese sprememba ustave. Izpostavil je tudi potrebo skladnost z denarno politike EU.
“Tukaj pravzaprav ne gre za to, ali podpiramo gotovino ali ne gre, gre za vprašanje, ali je pravico do uporabe gotovine treba zapisati v ustavo. Ampak to bomo videli šele skozi nadaljnjo razpravo. Podpiram ustanovitev strokovne skupine in pričakujem, da nam bo dala dobro mnenje, na podlagi katerega se bomo lahko na ustavni komisiji odločali ali gremo v spremembo ustave ali ne,” je dejal Horvat.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje