Ob 60-letnici študija novinarstva v Sloveniji poudarili pomen izobraževanja

Dobra novinarska vsebina je po besedah sodelujočih dobra zgodba, ki je etična, dobro napisana, vsebovati mora veliko podrobnosti in imeti dober naslov. Jure Trampuš z Mladine meni, da dobro napisana zgodba premaga "vse dobre TikTok zgodbe, Instagram posnetke, neumnosti in pametne stvari na YouTubu". Za dobro novinarsko zgodbo morajo biti dobri tudi bralci, ki bi morali veliko brati. Novinarji pa jih ne smejo nagovarjati z ekskluzivnostjo in kričanjem, ampak zapleten pojav predstaviti kot zgodbo.

Novinarjem je pomembno, da njihove zgodbe pridejo do občinstva. Če je občinstvo na družbenih omrežjih, potem je treba zgodbe objavljati tudi tam, je prepričana Neda Došenović z N1. Po besedah novinarja Primorskega dnevnika Martina Poljšaka pa je dobro kompleksne probleme razlagati skozi poglobljene osebne zgodbe posameznikov.

Tjaša Slokar Kos s POP TV meni, bo dobra zgodba vedno dosegla ljudi, a da imamo v Sloveniji premalo dobrih novinarskih zgodb in raziskovalnega novinarstva. "Če samo poročaš o stvareh, se ne poglobiš, nisi vztrajen, potem je to pač instant novinarstvo," je dodala. Po njenih besedah bi se morali novinarji več izobraževati tudi po tistem, ko se zaposlijo, in imeti več časa za dodatno izobraževanje.

Katarina Bulatović s Slovenske tiskovne agencije je povedala, da bi se moral novinar oziroma urednik pred objavo vprašati, ali je to nekaj, kar mora javnost vedeti in zakaj. Novinarji bi morali po njenih besedah stremeti k uporabi primarnih virov in podatkov uradnih institucij in to nadgraditi s terenskim delom, ki ga je praviloma premalo. "Novinarji bi lahko bili večkrat lepilo v družbi, da bi povezovali določene sektorje med sabo, ne pa, da jih razdvajamo samo zato, da se klika, gleda, zato da imamo ekskluzive," je dejala. Zavzela se je tudi za izboljšanje medijske pismenosti, kar bi morali začeti že pri otrocih.

Trampuš je prepričan, da javnosti ne zanimajo problemi novinarstva ali medijski zakoni, zanima jih, kar se jih neposredno dotika. Težava novinarstva je tudi, da več ne obstaja javnost, kot celota, ki bi jo novinarji nagovarjali, ampak obstajajo različne javnosti, ki so segmentirane po različnih področjih in na družbenih omrežjih. Med pozitivnimi primeri medijev, ki imajo svoje občinstvo, je naštel Mladino in Val 202, za dnevnike pa to ne velja več, saj bralci te novice preberejo že drugod, denimo na spletnih portalih.

"Mislim, da je eden od največjih sovražnikov slovenskega novinarstva, posebno tiskanega, odličen portal MMC, ker je zastonj oziroma ga plačujemo s prispevkom," je povedal. Dodal je, da ljudje poiščejo in dobijo informacije na portalu MMC. "Ne vem, zakaj bi potem gledali še Dnevnik pa Odmeve, zakaj bi brali Mladino pa Delo, če so tam kvalitetni prispevki, ki so zastonj," je ocenil.

Slokar Kos pa je odgovorila, da je narobe, da novinarji svoje delo dajejo zastonj. "Treba je naučiti ljudi, da moraš dober novinarski izdelek plačati. Za dobrim novinarskim izdelkom je veliko truda, veliko znanja, zakaj bi bilo to zastonj," je vprašala.

Umetna inteligenca lahko novinarjem pri delu pomaga

Sogovorniki so se strinjali, da je umetna inteligenca dobro orodje, ki lahko novinarjem pomaga pri delu, ne bo ga pa nadomestila. "Novinarje moramo izobraževati in jim dati možnost, da jo uporabljajo kot orodje," je dodala Došenović.

Predsednik Društva novinarjev Slovenije in novinar Vala 202 Gašper Andrinek, ki je povezoval okroglo mizo, pa je dodal, da novinarstvo ni samo služba, ampak je tudi način življenja. Kot služba pa bi morala biti cenjena, ustrezno plačana in spoštovana v javnosti.

Spregovorili so tudi o katedri za novinarstvo. Bulatović je izrazila željo, da ostane samostojna katedra in da nadaljuje poučevanje temeljnih teorij, ki so ključne za razumevanje demokracije, družbe, zgodovine, ekonomije. Dodala je, da je v Sloveniji veliko dobrih novinarjev, primanjkuje pa dobrih urednikov. Zato na katedri pogreša znanja o vodenju ljudi in poslovanju medija kot podjetja. Tudi Poljšak je dejal, da pri študiju novinarstva ceni širino znanja, ki ga je prejel pri splošnih predmetih, kot so etika, regulacija, politična ekonomija, zgodovina, in učenje praktičnih veščin.

Ob obletnici so na ljubljanski fakulteti za družbene vede izdali znanstveno monografijo Novinarstvo na prelomnicah. Med drugim obravnava krizo zaupanja v širši družbi, dileme novinarske etike, samoregulacije in izobraževanja, medijsko regulacijo in digitalizacijo.