Menu Item
Ob drugi obletnici Participativne ljubljanske avtonomne cone (Plac) so njeni uporabniki na pristojne institucije naslovili več zahtev, med drugim, naj Slovenski državni holding (SDH) nemudoma umakne vse tožbe v povezavi s Placem, vlada pa da naj ponovno vzpostavi dialog z uporabnicami in uporabniki.
Participativna ljubljanska avtonomna cona (Plac) praznuje drugo obletnico javnega odprtja. Uporabniki in uporabnice so ob obletnici zatrdili, da bo Plac še naprej deloval v obliki, kot je do sedaj ter se predvsem zavzemal za več podobnih prostorov in vključeval v širše politične boje.
Kot so na današnji novinarski konferenci spomnili uporabniki in uporabnice Placa, so se pred dvema letoma za javnost odprli prostori bivše menze Cestnega podjetja Ljubljana, ki so bili takrat v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Na dan odprtja Placa so policisti legitimirali 46 posameznikov in posameznic, proti katerim je nato lastnik zemljišča, na katerem stoji Plac, na podlagi policijskih legitimacij sprožil tožbe zaradi motenja posesti, ki jih bremenijo še danes.
Po njihovih navedbah je v dveh letih delovanja v Placu potekalo preko 1.000 različnih dogodkov, redno potekajo športne aktivnosti, družbeno-kritično obarvani filmski večeri, performansi, gledališke predstave, koncerti in podobno.
Izpostavili so, da se je Plac takoj po odprtju zavzel za dialog z oblastniškimi institucijami, vzpostavili so tudi stik z DUTB. V tem procesu so kot svojo osnovno zahtevo postavili umik tožb.
Če se vlada ne bo aktivno zavzela za umik tožb, napovedujejo stopnjevanje pritiska
Marca lani sta Plac obiskala minister za delo in podpredsednik vlade Luka Mesec ter državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner. Kot so navedli uporabniki in uporabnice Placa, so prišli do rešitve, da bi se zemljišče, na katerem stoji Plac, preneslo iz Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki je pravni naslednik DUTB, na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, pri tem pa bi umaknili tožbe proti 46 posameznikom in posameznicam, dejavnost uporabnic in uporabnikov Placa naj bi ostala na parceli in bila vključena v snovanje razvojne vizije zemljišča. Vendar je bila kasneje prekinjena vsa komunikacija z njimi.
Ob obletnici Placa od pristojnih institucij zahtevajo, naj SDH nemudoma umakne vse tožbe v povezavi s Placem, vlada pa naj ponovno vzpostavi dialog z uporabnicami in uporabniki. Zemljišče, na katerem stoji Plac, naj se prenese na stanovanjski sklad, na zemljišču naj se gradijo javna najemna neprofitna stanovanja, kot to predvideva koalicijska pogodba, Plac pa naj bo vključen v proces snovanja razvojne vizije nove soseske. Če se vlada ne bo aktivno zavzela za umik tožb in nadaljnji obstoj Placa, pa bodo, kot so povedali, primorani stopnjevati pritisk in z vsemi sredstvi nadaljevati boj za zaščito avtonomnih skupnostnih prostorov.
Na novinarski konferenci so predstavili tudi dosedanje rezultate pobude Kaj bomo s Stolpniško?. Območje Stolpniške, na katerem stoji Plac, naj bi se v prihodnjih letih razvilo v okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za ta del Ljubljane. V pobudi Kaj bomo s Stolpniško? so se sami lotili snovanja vizije za območje. Po letu prizadevanj jih je Mestna občina Ljubljana (Mol) povabila k izdelavi ene izmed treh variantnih rešitev prostorskega razvoja zemljišča, na osnovi katerih se bo pripravil OPPN za območje Stolpniške.
Kot so navedli, izhodišča za pripravo OPPN predvidevajo rušitev vseh objektov na območju, tudi Placa. Opozorili so tudi, da je trimesečno obdobje za pripravo resnično vključujočih variantnih rešitev premalo, je pa pomembno, da bi z njihovim sodelovanjem vsaj ena od variantnih rešitev vključevala prepoznanje in ohranitev Placa. Izrazili so upanje, da se pred sprejetjem OPPN-ja zbudijo tudi koalicijske stranke, se spomnijo svojih zavez in zahtevajo, da se Plac tudi pravno formalno primerno umesti v prostorski načrt.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje