Ob obletnici ljubljanskega potresa opozorila o visoki nevarnosti

Potresna nevarnost v Ljubljani in osrednji Sloveniji ostaja visoka, a obstajajo konkretne možnosti za boljšo pripravljenost ter zaščito prebivalcev in njihovega premoženja, so izpostavili na dogodku Slovenskega zavarovalnega združenja ob 131. obletnici potresa, ki je leta 1895 močno zaznamoval in urbanistično preoblikoval Ljubljano.

Zgodovinski opomin in nauki za v prihodnost

Strokovnjaki s področij zgodovine, seizmologije in zavarovalništva so poudarili, da potres ostaja eno ključnih naravnih tveganj v Sloveniji, vendar je mogoče njegove posledice z ustreznim znanjem, načrtovanjem in zavarovanjem bistveno omiliti.

Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve je spomnil, da je potres leta 1895, ki je prizadel mesto s takrat približno 30.000 prebivalci, temeljito preoblikoval Ljubljano. "Ta potres je tudi zelo pomemben za Ljubljano kot mesto, saj je prav po njem mesto dobilo prvo znanstveno potresno opazovalnico v tem delu Evrope," je poudaril.

Po njegovih besedah izkušnja iz leta 1895 ponuja pomembne nauke tudi za danes, zlasti glede organiziranega odziva in obnove po nesrečah. "Naravne katastrofe in tveganja so del človeškega življenja, zato je ključno, da nanje ne pozabimo," je opozoril.

Ljubljana na potresno aktivnem območju

Blaž Vičič iz urada za seizmologijo je poudaril, da je nevarnost za nastanek potresa v okolici Ljubljane za slovenske razmere razmeroma visoka, kar je povezano z geološko lego države. Slovenija namreč leži na območju stikanja Jadranske mikro plošče in Evrazijske makro plošče, zaradi česar so potresi na njenem ozemlju stalno prisotni. V državi po njegovih besedah vsako leto zabeležijo okoli 2000 potresov, od tega jih prebivalci Ljubljane občutijo pet do deset odstotkov.

Možne posledice bi bile danes zelo hude

Če bi se potres, primerljiv tistemu iz leta 1895, zgodil danes, bi bile posledice lahko zelo velike, so opozorili na dogodku. Po predstavljenih scenarijih bi bilo neuporabnih 658 stavb, začasno neuporabnih pa okoli 15.000, brez možnosti bivanja pa bi lahko ostalo več kot 100.000 ljudi. Kot je pojasnil Vičič, imajo takšni močnejši potresi na območju Ljubljane povratno dobo okoli 500 let, medtem ko se potresi, ki lahko povzročijo manjšo škodo, pojavljajo pogosteje, približno na vsakih 45 let.

Strokovnjaki so sicer poudarili, da prav sodobno znanje, spremljanje potresne dejavnosti in nadgradnja kart potresne nevarnosti omogočajo boljšo pripravljenost ljudi.

Boljša pripravljenost in vloga zavarovanj

Na pomen sistemskih rešitev pa je opozoril Gregor Miklič iz Zavarovalnice Sava. Izpostavil je, da se je zavarovanost nepremičnin za potres v zadnjih letih povečala, po podatkih zavarovalnice z 12 odstotkov leta 2018 na okoli 30 odstotkov danes, kar kaže na večjo ozaveščenost.

Kljub temu zavarovalna vrzel ostaja velika, saj približno 80 odstotkov nepremičnin še vedno nima potresnega zavarovanja, okoli petina gospodinjstev pa nima niti osnovnega.

Pozivi k sistematskim rešitvam

Med ključnimi ukrepi zato predlagajo subvencionirano zavarovanje za najranljivejše, ki si ne morejo privoščiti niti osnovnega kritja, ter uvedbo obveznega potresnega zavarovanja za večstanovanjske stavbe, kjer živi več kot tretjina prebivalcev, a so praviloma slabo zavarovane. Po njegovih besedah posamezna zavarovanja znotraj stavb pogosto ne zadostujejo, zato bi sistemsko urejeno zavarovanje prek upravnikov bistveno izboljšalo zaščito.

Na dogodku je navzoče pozdravila tudi direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger. Poudarila je, da je zavarovanje pomemben, a pogosto spregledan del upravljanja s premoženjem. Po njenih besedah se z večjo ozaveščenostjo odpira prostor za zmanjševanje zavarovalne vrzeli, ki je pri potresih še vedno zelo visoka.