Oglaševanje

Ob obletnici ruske invazije Slovenija s podporo Ukrajini in pozivi k pravičnemu miru

author
STA
24. feb 2026. 09:35
13. februar 2026Predsednica republike Nataša Pirc Musar,
Foto: Žiga Živulović, BOBO

Premier Robert Golob je ob današnji obletnici začetka ruske invazije Ukrajincem zaželel veliko moči in poguma, da bi skupaj in čim prej dosegli trajen in pravičen mir v Ukrajini. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da je takojšen dogovor o prihodnosti Ukrajine ključen tudi za prihodnost Evrope in stabilnost v svetu.

Oglaševanje

Premier Robert Golob je Ukrajincem ob četrti obletnici začetka vojne na družbenem omrežju X še sporočil, da bo Slovenija še naprej z njimi, njihovim zavzemanjem za mir in branjenjem vrednot. Dodal je, da Rusija nadaljuje brutalno politiko, ki je v nasprotju z vsemi načeli sodobne mednarodne skupnosti.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je izpostavila, da mir v svetu postaja vse bolj abstraktna kategorija, nedosegljiva običajnim ljudem, tudi v Ukrajini. "Ne gre le za prizadete prebivalke in prebivalce te države, takojšen dogovor o prihodnosti Ukrajine - a ne brez Ukrajine - je ključnega pomena tudi zaradi evropske prihodnosti in globalne stabilnosti," je danes še zapisala na X.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je rusko agresijo v Ukrajini v ponedeljek označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine ZN. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je poudarila, da Slovenija zagovarja spoštovanje mednarodnega prava in zahteva odgovornost za storjene zločine v Ukrajini.

Ministrstvo je v ponedeljkovem sporočilu za javnost še zagotovilo, da bo Slovenija še naprej trdno stala ob strani Ukrajini in podpirala spoštovanje mednarodnega prava. Napovedali so, da bo Slovenija vojaško, humanitarno in drugo pomoč Ukrajini nudila, dokler bo treba.

Vojna v Ukrajini je od 24. februarja 2022, ko je ruski predsednik Vladimir Putin odredil začetek invazije, po obsegu in številu žrtev krepko presegla vojne na območju nekdanje Jugoslavije in je najhujši oborožen konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni.

V štirih letih vojne je bilo po ocenah skupno ubitih več sto tisoč vojakov na obeh straneh, pa tudi več tisoč civilistov, na milijone ljudi je razseljenih, humanitarna kriza pa je mnoge pahnila v hudo stisko. Po več krogih pogajanj za končanje vojne pod okriljem ZDA največja ovira na poti do miru ostajajo ozemeljska vprašanja.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih