Ob porastu gripe se pritisk na bolnišnice stopnjuje

Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) poroča o zgodnejšem začetku kroženja gripe v Evropi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je tudi v Sloveniji zaznano zgodnejše naraščanje. "Pri nekaterih nalezljivih boleznih se lahko pojavljajo izrazitejši porasti vsakih nekaj let. To ni nič neobičajnega, gre predvsem za naraven ritem širjenja okužb v populaciji," so za N1 pojasnili na NIJZ.

Gripa je, kot smo že poročali, letos pohitela. Zaradi porasta števila primerov so urgentni centri po državi pod pritiskom. Kot je na ponedeljkovi novinarski konferenci poudaril namestnik predstojnika urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Andrej Hohnec, so imeli v prvih dneh decembra skoraj 80 primerov gripe, lani jih je bilo ves december manj kot 50.

Kaže, da je letos gripa hitrejša in močnejša

"Kaže, da je letos gripa hitrejša in verjetno tudi malo močnejša. Posledično nastanejo težave pri namestitvi na oddelke, saj ljudje potrebujejo izolacijo," je povedal. Kot je pojasnil, takšnih bolnikov ne morejo hospitalizirati v katerokoli sobo, saj potrebujejo zdravljenje s kisikom. Ko drugje ni prostora, ostanejo na urgenci.

V mariborskem urgentnem centru imajo sicer na voljo 39 opazovalnih postelj. "Še posebej v času respiratornih obolenj se dogaja, da so te posteljne kapacitete v določenem delu dneva precej zasedene," je predstavil.

Poleg večjega priliva bolnikov na urgenco težavo predstavlja tudi otežen sprejem na bolnišnične oddelke, zato posledično zasedajo postelje v urgentnem centru pacienti, ki sicer potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Minuli konec tedna so imeli na takšen način zasedenih deset postelj.

Kljub pritisku na posteljne kapacitete pa urgence, tako Hohnec, "nikoli ne zaprejo", temveč so vedno odprti za nujne primere. V primeru povečanega števila zasedenih postelj se z dispečerskim centrom dogovorijo, da bolnike, pripeljane z reševalnimi vozili in niso neposredno življenjsko ogroženi, preusmerijo v druge bolnišnice. Sami pa ohranijo postelje za tiste, ki ne morejo drugam.

"Tako lahko v vsakem trenutku nudimo nujno medicinsko pomoč vsem, ki jo potrebujejo," je povedal. Ob tem je dodal, da sicer opaža, da velika večina bolnikov, ki pridejo v urgentni center, ne potrebuje nujne medicinske pomoči.

Razmere v UKC Ljubljana

Da letos že bolj zgodaj beležijo višje število obolelih, so za N1 pojasnili tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Ker je že zgodaj veliko obolelih, je dotok v urgentne ambulante in urgentne centre povišan.

Na otroških in odraslih oddelkih Klinike za infekcijske bolezni imajo kar nekaj hospitaliziranih bolnikov. Največ obolelih, ki potrebujejo bolnišnico zdravljenje pa v UKC Ljubljana beležijo med mlajšimi otroki ter osebami, starejšimi nad 65 let. Kot so pojasnili v naši največji zdravstveni ustanovi, imajo vsi, ki se v bolnišnici zdravijo zaradi gripe, zaplete.

"Najpogosteje gre za respiratorno odpoved, sekundarne bakterijske pljučnice, pri majhnih otrocih pa so letos pogosti tudi vročinski krči. Pri nekaterih je gripa poslabšala osnovne bolezni, na primer astmo in kronične bolezni srca. Nekaj bolnikov pa je letos zaradi hudih zapletov ob gripi že potrebovalo zdravljenje v enoti intenzivne terapije in tudi umetno predihavanje."

Pojavnost gripe narašča med šolarji in predšolskimi otroki

Gripa je sicer zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se hitro širi med prebivalci. Po ocenah NIJZ vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev, kar pomeni med 100.000 in 200.000 Slovencev. Pri nas je vrh obolevanja običajno v januarju. Pojavnost gripe pa narašča predvsem med šolarji in tudi predšolskimi otroki.

"Trenutna incidenca, razvidna iz podatkov integriranega mrežnega spremljanja NIJZ, kaže incidenčno stopnjo okoli 125 primerov na 100.000 prebivalcev. Lani je na višku sezone najvišja incidenčna stopnja znašala 225 primerov na 100.000 prebivalcev," so podatke za N1 predstavili na UKC Ljubljana in ob tem dodali, da za zdaj porasta na lanske številke še ne beležijo.

Kako se obvarovati pred gripo?

Med pomembnimi preventivnimi ukrepi, s katerimi lahko preprečimo oziroma zmanjšamo možnost, da bi zboleli, je cepljenje. Cepljenje proti gripi NIJZ priporoča vsem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, še zlasti skupinam z večjim tveganjem za težek potek bolezni. "Cepljenje je namreč najbolj učinkovit, varen in preprost način preprečevanja bolezni in njenih posledic," so dodali na NIJZ.

Cepljenje proti gripi je smiselno tudi v primeru, ko je posameznik gripo v tej sezoni že prebolel. "Razlog je v tem, da cepljenje nudi zaščito pred več različicami virusov gripe, ki lahko isto sezono krožijo vzporedno. Prebolela okužba običajno zaščiti predvsem pred tisto različico, s katero se je posameznik srečal, ne pa nujno tudi pred drugimi," so poudarili na NIJZ.

Odstotek cepljenih proti gripi je v Sloveniji nizek, pa vendar se je v letošnji sezoni doslej cepilo več kot 140.000 prebivalcev (6,6 odstotka), kar je že zdaj za 15.000 več kot v celotni sezoni 2024/2025 in hkrati več kot v celotnih sezonah zadnjih treh let.

Tudi v cepilnem centru ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja zaznavajo povečano zanimanje za cepljenje proti gripi. "Predvidene zaloge cepiva za letošnjo sezono so nam praktično pošle," so še pojasnili na UKC Ljubljana.

Cepljenje proti gripi, ki je brezplačno, se je letos začelo 20. oktobra po vsej državi.