Menu Item
Prihodnji teden se bodo po poletnih dopustih nadaljevala pogajanja med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Tako vladna kot sindikalna stran sta sicer že pred dopusti izpostavljali, da časa za dogovor ni več veliko, če se želi v nov plačni sistem vstopiti s 1. januarjem 2025, kot je predvideno.
Krovnih pogajanj v teh tednu še ne bo, so pa predvidena pogajanja po t. i. plačnih stebrih, ki bodo najverjetneje na koncu odločila, ali bodo pogajanja uspešno sklenili ali ne.
Predstavniki vlade in sindikatov so julija podpisali dokument, s katerim so potrdili pregled zadev, ki so jih v pogajanjih uskladili dotlej. Med drugim so se pogajalci doslej uskladili o načinu prehoda na nov plačni sistem in usklajevanja plač z inflacijo.
Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj kot pomembno novost izpostavlja, da ob vstopu v nov plačni sistem nihče ne bi imel plače, ki bi bila nižja od minimalne, zagotovilo pa je, da se bo temu sledilo tudi v prihodnje.
A dogovora o vseh vprašanjih vladi in sindikatom pred dopusti ni uspelo doseči. V prihajajočem tednu jih čaka nadaljevanje stebrnih pogajanj, kjer se v prvi vrsti usklajujejo o novih uvrstitvah posameznih delovnih mest.
Kot je za STA dejal Štrukelj, so nekatere skupine zaposlenih nezadovoljne s svojih položajem; tudi v njihovimi konfederaciji jih je kar nekaj. Tako bodo prav stebrna pogajanja odločilna. “Prenova plačnega sistema se bo lomila na stebrnih pogajanjih,” pravi.
Tudi če jim bo uspelo doseči dogovor, pa ob predlogih, ki so na mizi, Štrukelj ocenjuje, da je bolj kot o odpravi plačnih nesorazmerij možno govoriti o splošnem dvigu plač v javnem sektorju. A če se želi ohraniti zaposlene v javnem sektorju, je ta nujno potreben, poudarja.
Tako vladna kot sindikalna stran sta sicer že pred dopusti izpostavljali, da časa za dogovor ni več veliko, če se želi v nov plačni sistem vstopiti s 1. januarjem 2025, kot je predvideno.
Gre za kompleksne spremembe, za njihovo uveljavitev je treba sprejeti nov plačni zakon, kolektivno pogodbo za javni sektor, spremembe kolektivnih pogodb dejavnost in poklicev. Del prehoda pa so tudi aktivnosti, ki jih bodo morali izvesti delodajalci s sprejetjem aktov o sistemizaciji, izdajo novih pogodb o zaposlitvi oz. aneksov k pogodbam o zaposlitvi.
Po Štrukljevih besedah bi vlada želela pogajanja zaključiti do konca septembra, a sam ocenjuje, da je ta rok preoptimističen, bi pa še vedno lahko dosegli zastavljen cilj, če se jim uspe dogovoriti do konca oktobra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje