Turisti morajo za vsako nočitev v Sloveniji plačati turistično in promocijsko takso. V večini slovenskih turističnih krajev je taksa enaka, ne glede na to, ali letujete v kampu ali v luksuznem hotelu. Kolikšna je taksa, je odvisno od vsake od 212 občin, prav tako imajo občine proste roke pri tem, kaj turist v zameno zanjo dobi. Pristojno ministrstvo napoveduje spremembo zakonodaje.
V Sloveniji je 212 občin, vsaka od njih pa po svoje določa višino turistične takse. Zbrani denar gre v občinski proračun. Podatkov o tem, kolikšna je taksa v posamezni občini, nimajo ne gospodarsko in finančno ministrstvo ne Slovenska turistična organizacija (STO).
Svobodo občin na tem področju utegnejo nekoliko omejiti spremembe zakonodaje, ki jih napovedujejo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ). Kot pravijo, si občine “pooblastila zakona o spodbujanju razvoja turizma glede določanja višine turistične takse razlagajo različno”.
Od zadnje spremembe zakonodaje leta 2019 velja, da lahko turistična taksa znaša največ 2,50 evra in je prihodek občine. Ob tem so uvedli še promocijsko takso, ki znaša četrtino turistične takse in pripada STO. Najvišja skupna taksa, ki jo gost plača za nočitev, tako znaša 3,125 evra.
Čemu je namenjena turistična taksa in kaj naj bi turist v zameno zanjo dobil?
Turistična taksa (TT) je namenski prihodek občin, namenjen za financiranje spodbujanja razvoja turizma turističnega območja ene ali več občin. To je pristojbina za prenočevanje, ki jo zavezanci plačajo kot nadomestilo za določene storitve in ugodnosti, ki so jim na voljo na turističnem območju in se jim ob vsakokratnem koriščenju ne zaračunajo posebej. “Iz te definicije sledi, da so ključni element turistične takse ugodnosti in storitve, ki jih občina brezplačno zagotavlja turistom,” pojasnjujejo na MGTŠ.
Foto: Srdjan Živulović/ Bobo
Proste roke občin
Po zakonu so plačila obeh taks oproščeni otroci do sedmega leta starosti, osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, invalidi, otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, učenci, dijaki in študenti ter njihovi mentorji na strokovnih ekskurzijah in prostovoljci, ki odpravljajo posledice elementarnih nesreč. Polovično takso pa plačujejo otroci in najstniki od 7. do 18. leta starosti ter osebe od 18. do 30. leta starosti, ki prenočujejo v mladinskih prenočiščih (youth hostlih, vključenih v mednarodno mrežo IYHF).
Sicer pa, kot pravijo na MGTŠ, daje zakon občinam široka pooblastila. Za taktiko – zaračunati višjo takso in zaslužili več z manj turisti, ali obratno, z nižjo takso privabiti več turistov – se odloči vsaka občina posebej. Z občinskim odlokom določi višino TT, pa tudi morebitne dodatne popuste.
Občina se lahko odloči tudi, da TT ne zaračunava.
Turistično in promocijsko takso enako plačujejo državljani Slovenije in tujci. Zavezanci za plačilo so tudi lastniki počitniških hiš in stanovanj ter lastniki plovil na stalnih privezih v pristaniščih. Ti plačujejo pavšalno letno takso, ki jo občina lahko zaračuna do največ 45 evrov za posamezno ležišče ter do 60 evrov za plovila do 6 metrov, do 120 evrov za plovila od 6 do 12 metrov in 180 evrov za plovila nad 12 metrov.
Foto: Srdjan Živulović/Bobo
Koliko so zbrale občine?
Kot omenjeno, na nobenem od ministrstev ne vedo, kolikšno TT zaračunavajo posamezne občine. Glede na javne objave najvišjo skupno takso, to je 3,125 evra, plačujejo turisti, ki obiščejo Ljubljano, Maribor in Bled. Sledi jim Kidričevo, kjer je skupna taksa 3 evre.
Največ prihodkov iz TT so med letoma 2019 in 2023 zbrali v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kranjski Gori, Bohinju in Izoli. V Ljubljani so lani s takso zbrali več kot 5 milijonov evrov, v Piranu 3,3 milijona, na Bledu pa 2,5 milijona. Medtem ko za Ljubljano takse pomenijo le približno odstotek skoraj polmilijardnih prihodkov proračuna, v Piranu ta prihodek pomeni desetino, na Bledu pa okrog 15 odstotkov.
N1
Niti evra TT niso pobrali v Borovnici, Dornavi, Hodošu, Horjulu, Juršincih, Kobilju, Kuzmi, Logu – Dragomeru, Moravčah, Poljčanah, Rogašovcih, Središču ob Dravi, Šmartnem ob Paki, Šmartnem pri Litiji, Tišini, Trnovski vasi, Turnišču in Veliki Polani.
Skupaj so občine v letu 2019 s TT zbrale 21,3 milijona evrov, v letu 2022 22,5 milijona evrov, v letu 2023 pa 24,2 milijona evrov. Leti 2020 in 2021, kot pravijo na gospodarskem ministrstvu, zaradi epidemije in ukrepov nista merodajni.
Proste roke občin
Kdo nadzoruje, ali občine zbrano TT res porabijo za namen razvoja turizma? “Občine same zagotovijo, da se namenska sredstva porabijo za opravljanje dejavnosti in storitev, katerih opravljanje na ravni turističnega območja je v javnem interesu,” odgovarjajo na ministrstvu za finance (MF). Občina namenska sredstva opredeli v odloku o proračunu, za zakonitost porabe namenskih prejemkov je odgovoren župan, najvišji organ nadzora pa je nadzorni odbor občine, ki lahko preveri tudi namensko porabo prejetih sredstev iz naslova turistične takse, pojasnjujejo na MF.
“MF ne preverja namenske porabe sredstev občin iz naslova prejete turistične takse, je pa računsko sodišče v posameznih slovenskih občinah že izvajalo revizije smotrnosti poslovanja občine pri opredelitvi in porabi namenskih prejemkov proračuna,” še dodajajo.
Na Mestni občini Ljubljana (Mol), ki s takso, kot rečeno, zasluži največ, so nam pojasnili, da so v njihovih zaključnih računih proračunov preteklih let navedeni konkretni projekti, za katere so zbrani denar porabili. V letu 2023 je šel denar med drugim za ureditev parkov in drevoredov, ureditev turistične infrastrukture v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, tudi za urejanje in čiščenje javnih zelenih površin, za ureditev PST, za vzdrževanje tirne vzpenjače na Grad, za izgradnjo mostu v parku Muste med Štepanjskim naseljem in Fužinami, predhodna dela za postavitev vodne skulpture na stičišču Slovenske in Tomšičeve ulice ter druge projekte.
Skulptura na Slovenski cesti v Ljubljani (vir: MOL)
Sosednji občini z veliko razliko
Nekatere sosednje občine sodelujejo in so določile enako takso, da si med seboj ne bi konkurirale. V svetu pomurske razvojne regije so denimo lani odločili, da bo taksa v vseh 27 pomurskih občinah enotna, to je 2,5 evra vključno s promocijsko takso. Na enak znesek so takso uskladile tudi obalne občine Piran, Izola, Koper in Ankaran.
Drugače pa je v občinah ob Kolpi. V občinah Črnomelj in Metlika je TT enotna, 1,44 evra, v obeh pa velja tudi polovični popust za nastanitve v kampih. V Osilnici je turistična taksa 1 evro, v Kočevju pa dvakrat tolikšna, popustov za kampe nimajo. Tako v dveh kampih, ki sta oddaljena manj kot kilometer, a ležita eden v črnomeljski, drugi pa v kočevski občini, v prvem turist plača skupaj s promocijsko 0,9 evra takse na noč, v drugem pa 2,5 evra na noč. Za pavšaliste popustov ni. Tako za denimo 20 dni dopustovanja štiričlanske družine z otrokoma, starima od 7 do 18 let, taksa nanese v prvem kampu 54 evrov, v drugem pa 150 evrov.
Kolpa (Foto: Srdjan Živulović/Bobo)
Na občini Kočevje so takso letos zvišali na podlagi analize števila nočitev v zadnjih letih, ki kaže rast. “Analiza je bila narejena na podlagi primerjave višine takse z drugimi občinami, ki jasno kaže, da je glede na razvoj destinacije v zadnjih petih letih in povečanja števila ponudnikov ter ponudbe v celotni destinaciji prostora za dvig višine takse še kar nekaj,” so prepričani v Kočevju. “Plačilo takse ne bremeni ponudnika, pač pa je jasen strošek gosta, ki prenoči v registriranem turističnem obratu posamezne občine. Z dvigom turistične takse na 2,50 evra, od katerega občina prejme 2 evra in STO 0,50 evra, menimo, da ne povzročamo negativnih učinkov na trgu ali zmanjšujemo povpraševanja zasedenosti kapacitet,” pravijo in dodajajo, da “z razvojem, prepoznavnostjo in promocijo destinacije na ta način le ustvarimo dodaten vir prihodkov v občinsko blagajno za urejanje turistične infrastrukture.”
V zadnjih letih se je skupni znesek pobrane turistične takse v kočevski občini povišal, število gostov pa po uradnih podatkih občine občutno zmanjšalo, s skoraj 60 tisoč v letu 2019 na le 15 tisoč lani. Ti podatki kažejo, da gostje, čeprav jih je manj, pri njih ostanejo dlje, pravijo na občini. Hkrati so nam posredovali uradne podatke statističnega urada (Surs), ki kažejo povsem drugačne številke.
N1
Enaka taksa za luksuz in šotor
“Na Hrvaškem je celo en kamp, čez katerega poteka občinska meja. Pol kampa tako plačuje eno višino takse, druga polovica pa drugačno,” hrvaško ureditev, ki je enaka kot slovenska, opisuje urednik portala avtokampi.si Klemen Hren in opozori še na eno anomalijo v slovenskem sistemu.
“Občina pri določitvi višine zneska TT upošteva vrsto in kategorijo nastanitvenih obratov, prebivanje v sezonskem ali zunajsezonskem obdobju ter obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplačno zagotavlja turistom,” piše v zakonu, a v praksi večina občin vsem turistom zaračunava enako takso, ne glede na letni čas in kakovost nastanitve. Redke občine so določile polovično takso za avtokampe. “Turist v Ljubljani plača enako takso, to je 3,13 evra, če prenočuje v kampu na Ježici, kjer nočitev stane 40 evrov, ali v petzvezdničnem hotelu InterContinental, kjer stane 150 evrov,” opozarja Hren.
“Ob spremembi zakonodaje smo se zavzemali, da bi takso plačevali po kategoriji,” spomni urednik priljubljenega turističnega spletnega portala. “Tako bi bila taksa najvišja v najbolj luksuznih in posledično najdražjih namestitvah, nižja v hotelih z manj zvezdicami in apartmajih, najnižja v kampih. Določili bi jo lahko v znesku za različne kategorije namestitev ali v določenem odstotku od cene namestitve,” pravi Hren in dodaja, da takratni gospodarski minister Zdravko Počivalšek njihovim pobudam ni prisluhnil.
Foto: Žiga Živulović/Bobo
Opisano ureditev med drugim poznajo v Franciji in Grčiji. Tam so lani dnevno turistično takso v hotelih z eno in dvema zvezdicama zvišali z 0,5 evra na 1,5 evra, v trizvezdičnih hotelih z 1,5 evra na tri evre, v štirizvezdičnih s treh na sedem evrov, v prestižnih hotelih pa s štiri na deset evrov. Razliko bodo namenili odpravljanju posledic vse pogostejših naravnih nesreč, je takrat napovedala grška vlada.
Promocijska taksa gre STO
“Zaračunavanje takse ne bi bil problem, če bi občine in STO transparentno prikazale, koliko takse so dobile od gostov katere kategorije in kaj so za to naredile. Kdaj ste že videli kakšno promocijo za slovenske kampe, čeprav tam zbirajo takso?” se sprašuje Hren.
Promocijska taksa, ki znaša četrtino TT, je prihodek Slovenske turistične organizacije. V preteklih letih zbrani zneski so prikazani v spodnji tabeli. Lani je STO iz tega naslova pridobila že 6 milijonov evrov.
N1
In za kaj so ga porabili? “Za razpise za sofinanciranje aktivnosti promocije turistične ponudbe vodilnih turističnih destinacij na domačem in tujih trgih; sofinanciranje promocijskih aktivnosti organizatorjev potovanj in turističnih agencij; podporo organizatorjem mednarodnih športnih dogodkov,” naštevajo pri organizaciji, ki jo vodi Maja Pak Olaj. In še za globalno promocijo Slovenije, pospeševanje prodaje (kot so študijska potovanja organizatorjev potovanj, on-line treningi, partnerstva z uglednimi institucijami v turizmu, sodelovanje z Evropsko potovalno komisijo …), pa tudi promocijo Slovenije ob športnih prvenstvih, promocijo ključnih slovenskih turističnih produktov in Slovenije kot privlačne filmske destinacije.
Del sredstev porabijo tudi za spodbujanje razvoja slovenske gastronomije (med drugim s projekti Michelin in Teden restavracij), sodelovanje z Obrtno zbornico Slovenije in podporo podpora trženjskim aktivnostim STO.
Obeta se sprememba zakona
“Predvidoma proti koncu letošnjega leta nameravamo spremeniti zakon o spodbujanju razvoja turizma, v okviru katerega bo izvedena tudi analiza ureditve turistične takse po občinah,” so sporočili s pristojnega ministrstva. Zakon naj bi doživel več sprememb, na področju pobiranja taks pa na MGTŠ opažajo “da si občine pooblastila glede določanja višine TT razlagajo različno”. Z novelo bodo določili jasnejša pooblastila, kljub temu pa bodo predvidoma občine ostale glavne pri določanju in pobiranju takse.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!