Menu Item
Za danes ob 18. uri je na Prešernovem trgu v Ljubljani napovedan protivladni protest. Protesti potekajo vsak petek že več kot eno leto, na tokratnem pa bodo prvič organizirano sodelovali sindikati, podpira ga tudi večina opozicije. Ker shod ni prijavljen, udeležencem grozijo globe.
Zdravstveni inšpektorji, ki bodo na protestu sodelovali s policijo, pozivajo k spoštovanju ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. Med udeleženci je treba, razen kadar gre za osebe iz istega gospodinjstva, vzdrževati razdaljo najmanj 1,5 metra.
“Nošenje maske je najmanj, kar lahko storimo, da zaščitimo sebe in druge,” je povedala Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata. “Medosebno razdaljo bo, če bo na protestu velika gneča, morda težje upoštevati, ampak če bo shod miren, se lahko udeleženci med sabo dogovorijo in stopijo nekoliko narazen,” je svetovala Potza.
Policija poziva k mirnemu protestiranju
“Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja in tiste, ki se nameravajo shoda udeležiti, poziva, da upoštevajo navodila policistov,” je povedal inšpektor Policijske uprave Ljubljana Boštjan Skrbinšek in opozoril, da je “na shod prepovedano prinašati nevarne predmete, kot so palice, orožje, orodje, pirotehnika in podobno.”
Prejšnji petek je policija ukrepala proti enemu od protestnikov, ki je na palici nosil slovensko zastavo.
Policisti odsvetujejo, da bi na protest prišli otroci, v primeru incidentov pa udeležence prosijo, naj se umaknejo in omogočijo delovanje policiji.
Območje bo videonadzorovano, okrog stavb parlamenta in vlade bo gibanje omejeno, policisti pa niso želeli razkriti, ali bo zagrajen tudi Trg republike.
Shod ni prijavljen, globe za udeležence?
Današnji protest ni uradno prijavljen. “Razlika je v tem, da je na prijavljenem shodu za varnost in red odgovoren organizator, na neprijavljenem shodu pa za varnost po uradni dolžnosti poskrbi policija,” je pojasnil Skrbinšek.
Na policiji vladni odlok tolmačijo tako, da “če javni shod ni prijavljen oziroma organizator ni pridobil dovoljenja pristojne upravne enote, to pomeni, da shod ni dovoljen, tako da udeležba pomeni kršitev Zakona o nalezljivih boleznih, v katerem je tudi predpisana globa od 400 do 4.000 evrov”.
Za prekršek je odgovoren tudi organizator takega shoda, za kar je predpisana globa v isti višini, če pa stori prekršek in je narava prekrška posebno huda zaradi povzročitve nevarnosti za zdravje večjega števila ljudi v času, ko je zbiranje ljudi prepovedano zaradi nevarnosti širjenja nalezljive bolezni, se organizatorja kaznuje s 1.200 do 12.000 evrov globe.
Protestniki napovedujejo mirovno stražo
Vse protestne skupine, organizirane na družbenih omrežjih, ves čas pozivajo k mirnim protestom, posamezniki pa so se organizirali tudi v nekakšno mirovno stražo. V množici bodo pazili na morebitne izgrednike ter nanje pravočasno opozorili druge protestnike in policijo.
Ukrepanje policistov bo po besedah inšpektorja Skrbinška odvisno od poteka shoda. “Če bo shod potekal mirno, policija vedno najprej opozarja na kršitve, šele če se ne upoštevajo ukazi policije, sledijo drugi ukrepi.”
Kdo vse bo na protestu in zakaj?
Poleg civilnih iniciativ so udeležbo na protestu napovedali sindikalisti in tudi nekatere opozicijske politične stranke.
- Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost: vladi očitajo, da “sistematično in namerno krši pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki ji nalagajo, da s socialnimi partnerji sodeluje pri pripravi zakonov, zlasti tistih, ki zadevajo socialnoekonomski položaj ljudi, še preden jih sprejme in posreduje v državni zbor”. Pri tem omenjajo interventne zakone, Zakon o nacionalnem demografskem skladu, Zakon o debirokratizaciji in spremembe davčne zakonodaje. Ti po prepričanju sindikalistov predstavljajo “razgradnjo socialne države, rušijo solidarnost in vodijo k večji razslojenosti družbe”.
- Sindikat Mladi plus je sicer član ZSSS, a se kot edini sindikat že od lani udeležuje protivladnih protestov. Predsednica Tea Jarc je v nagovorih večkrat poudarila, da se borijo “za delavske in socialne pravice, za demokracijo, vladavino prava in za svobodo”.
- Socialni demokrati so potrdili udeležbo na protestu in ponovili poziv k odstopu predsednika vlade Janeza Janše ter takojšnjim predčasnim volitvam.
- V LMŠ pravijo, da se pridružujejo “uporu proti nedemokratičnemu ravnanju aktualne vlade”. Menijo, da je prav, da protestniki “izrazijo svoje nestrinjanje s spornimi dejanji vlade in z njenim odnosom do vseh in vsega – do institucij države in do pravnega reda”. Po njihovem je čas za predčasne volitve.
- V Levici so sporočili, da bodo “vedno branili pravico do zbiranja in združevanja ter izražanja mnenj”. Hkrati obsojajo nasilje policije, ki smo mu bili priča prejšnji petek, ter pozivajo represivne organe, naj protestnikom pustijo prosto pot in jim omogočijo pravico do protesta proti tej škodljivi vladi.
Protestirati začeli aprila lani
Protesti redno potekajo vsak petek od konca lanskega aprila, ko so se kolesarji prvič zbrali v središču Ljubljane.
Glavni razlog, da so se številni protestniki takrat odpravili na ulice, sta bila razkritje Ivana Galeta o korupciji pri nabavi medicinskih ventilatorjev in mask ter občutek, da vlada Janeza Janše izkorišča epidemijo za lastne interese. Med drugim so si ministri v prvem tednu po prevzemu oblasti, ko je bila hkrati razglašena tudi epidemija, zvišali plače.
Protesti so nato potekali vsak petek celo lansko poletje in jesen. V prestolnici, pa tudi v nekaterih drugih mestih, se je vsak teden zbralo od nekaj sto do nekaj tisoč protestnikov.
Najbolj množičen je bil protest ob dnevu državnosti, 24. junija 2020, ko je na Kongresnem trgu potekala državna proslava, na Prešernovem trgu pa se je zbralo več tisoč nasprotnikov Janševe vlade.
Do sredine oktobra se je zvrstilo 26 protestov, nato pa so se, ko je začelo število okužb s koronavirusom naglo naraščati, protestniki nehali zbirati na ulicah. So pa ostali dejavni na spletu, kjer so vseskozi pozivali, da se je politiki te vlade treba upreti. Opozarjali so na korupcijo, uničevanje okolja, vpletanje v policijo, napade na medije in krnjenje demokracije.
Protestniki so se na ljubljanskih ulicah ob petkih znova začeli zbirati februarja, najprej v manjših, nato v vse večjih skupinah. Največ se jih je zbralo ob dnevu boja proti okupatorju 27. aprila, ko je bilo po ocenah policije na ljubljanskih ulicah 10.000 ljudi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!