Menu Item
Britanski Inštitut za kakovost življenja je objavil seznam 250 svetovnih mest, ki se lahko pohvalijo z najvišjim indeksom sreče.
Na svetu danes večina (56 odstotkov) prebivalstva živi v mestih oziroma na urbanih območjih. Čeprav ima življenje v mestu svoje prednosti, ni samo po sebi razumljivo, da je tudi kakovostno.
“To mesto je, kar je, zato ker so meščani takšni, kot so,” je pred tisočletji zapisal starogrški filozof Platon in pri tem mislil na antične Atene, mesto, ki je pustilo močan pečat zahodni civilizaciji vse do danes.
Platonovo misel je kot moto na spletni strani, kjer je objavil seznam “najbolj srečnih svetovnih mest”, zapisal britanski Inštitut za kakovost življenja. Gre za mesta, ki so na podlagi merjenja različnih dejavnikov dosegla najvišji “indeks sreče”. Povedano drugače, gre za mesta, ki meščanom nudijo najvišjo kakovost življenja.
Inštitut je obravnaval pet osnovnih kategorij, ki naj bi neposredno vplivale na srečo: prebivalci, upravljanje, okolje, gospodarstvo in mobilnost. Te so razdelili še na 24 nižjih kategorij, kot so izobraževanje, mobilnost, dostopnost do zelenih površin, kulturnih objektov in dogodkov, onesnaženost, vključenost prebivalstva, kupna moč. Poleg uradno dostopnih podatkov so podatke pridobivali tudi z anketami prebivalcev. V izboru se je znašlo 1.650 mest.
Katero mesto je najboljše med najboljšimi?
“Menimo, da ni mogoče pravično identificirati le enega mesta kot najboljšega v smislu zagotavljanja sreče svojim prebivalcem,” so zapisali pri inštitutu.
“Primernejše je ustvariti skupino mest, ki se zavzemajo za negovanje in rast sreče prebivalcev in kjer izobraževanje, vključujoče politike, gospodarstvo, mobilnost, varstvo okolja, dostop do zelenih površin in inovacije niso le sestavine uradnih politik, ampak so izvedene in tako neposredno vplivajo na kakovost življenja prebivalcev,” so dodali.
Zato so najožji izbor 250 mest z najvišjimi indeksi razvrstili v tri skupine: zlato, srebrno in bronasto. V tem izboru prevladujejo evropska mesta, med njimi tri slovenska.
Čeprav so avtorji posebej poudarili, da v zlati skupini mest niso rangirali, so jih razvrstili po višini indeksa. Najvišje se je tako uvrstilo dansko mesto Aarhus, katerega indeks sreče znaša 1.749,2. Sledi Zürich, za njim pa nemška prestolnica Berlin. V skupini zlatih se je znašlo 37 mest, od katerih jih samo 5 ni evropskih. Od nam bližnjih v tej skupini najdemo avstrijska Dunaj (1.670,4 točke) in Innsbruck (1.628,4 točke). Zlato skupino zaključujeta Seul in Ottawa.
Katera so slovenska mesta in kako so se odrezala?
Med zlatimi mesti slovenskih ni, prvega pa najdemo v srebrni skupini, kjer so mesta rangirana od 38. do 100. mesta.
To je slovenska prestolnica Ljubljana, ki se je s 1.503,8 točke uvrstila na skupno 84. mesto. Pri tem je za 0,1 točke prehitela ameriško prestolnico Washington, za 0,5 točke pa zaostala za Brnom na Češkem. Ljubljana je tudi edino slovensko mesto med “srebrnimi”.
Obe preostali mesti sta se uvrstili v največjo, “bronasto” skupino, kjer so razvrščena mesta od 101. do 250. Obema je skupno, da sta na slovenskem Štajerskem in ležita ob reki Dravi. Že kmalu na začetku med bronastimi najdemo Ptuj. Najstarejše slovensko mesto je zbralo 1.461,8 točke in se uvrstilo na 109. mesto. Nekaj nižje, na 137. mesto s 1.413,8 točke, pa se je uvrstila štajerska prestolnica Maribor.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje