Menu Item
Pred 94 leti so v okolici Bazovice ustrelili štiri člane uporniške organizacije TIGR, ki jih je na smrt obsodilo posebno fašistično sodišče. Kot so ob današnji obletnici zapisali v Fundaciji bazoviški junaki in druge žrtve fašizma, so štirje Primorci v Italiji uradno še vedno označeni za teroriste. Oznako je mogoče izničiti s pregledom sodbe in sodno rehabilitacijo na italijanskem sodišču, postopke pa bi lahko v pogovorih z italijanskimi kolegi sprožili predstavniki Slovenije.
Na današnji dan se spominjamo ustrelitve štirih članov uporniške organizacije TIGR, ki so jih nad Bazovico leta 1930 ustrelile fašistične oblasti. Štirje bazoviški junaki Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili člani tržaške skupine te uporniške organizacije, ki je izvajala številne akcije v odgovor na fašistično nasilje na Primorskem.
Ponoči so napadali in požigali italijanske šole in vrtce, ki so jih označevali za potujčevalnice slovenskih primorskih otrok, tigrovci pa so razstrelili tudi Svetilnik zmage v Trstu. Najbolj odmeven je bil napad na tiskarno fašističnega časopisa Il popolo di Trieste, kjer so februarja leta 1930 ponoči nastavili razstrelivo. V eksploziji je umrl novinar Guido Neri, ki je bil v sosednjem prostoru. Četverico so po begu in skrivanju prijeli in ji nato v začetku septembra sodili pred posebnim fašističnim sodiščem. Po hitrem sodnem postopku so jo obsodili na smrt in 6. septembra ob 5.43 v okolici Bazovice ustrelili. Vsi štirje veljajo za prve antifašistične žrtve v Evropi.
Dogodkov izpred 94 let so se danes spomnili s kratko komemoracijo ob spomeniku četverici v Bazovici, pri njihovem grobu na pokopališču Sveta Ana v Trstu in pri spomenikih v Ljubljani in Kranju. Osrednja spominska slovesnost bo v Bazovici v nedeljo.
Kot so ob današnji obletnici zapisali v Fundaciji bazoviški junaki in druge žrtve fašizma, je osnovna človekova pravica vsakogar, da nemoteno uporablja materni jezik. “Ta pravica ni samoumevna, pa bi morala biti,” so zapisali v izjavi. Spomnili so na prihod fašistične stranke in Benita Mussolinija na oblast in na kruto omejevanje slovenščine in Slovencev, ki je obsegalo prepoved slovenščine v šolah, vrtcih in uradih, pa zaprtje slovenskih društev in cenzuro ter končno prepoved slovenskega tiska. “Fašistični režim je brutalno zatiral Primorce, slovensko besedo jim je dobesedno izpulil iz ust,” so zapisali pri fundaciji.
V izjavi ob dnevu spomina na streljanje v Bazovici so v fundaciji izpostavili, da se primorski človek se ni zlomil, ampak se je fašizmu uprl. “Najprej tiho, z bojkoti vsega italijanskega, po stopnjevanju fašističnega zatiranja, posebno vse bolj tudi fizično nasilnega, pa se je uprl še z akcijami napadov na simbole fašizma. Na teror fašistov so mladi Primorci odgovorili z enako mero,” so zapisali. Kot so dodali, so odkriti uporniki plačali visoko ceno, saj so bili obsojeni na dolgoletne zaporne kazni, konfinacijo in pregon iz države. “Najudarnejše med njimi so kruto umorili,” so navedli in spomnili na streljanje štirih prvih žrtev fašizma v Evropi.
“Slovenija za rehabilitacijo ne stori ničesar”
Predstavniki fundacije bazoviški junaki so ob tem še spomnili, da Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič v Italiji uradno še vedno veljajo za teroriste. “Slovenija pa že 33 let ne stori ničesar za dosego njihove sodne rehabilitacije na kasacijskem sodišču v Rimu in za izbris žaljivke, da so teroristi,” so še navedli v izjavi. Sodni postopek za sodno rehabilitacijo obstaja. Kot je pred časom za N1 pojasnil tržaški odvetnik Peter Močnik, bi pregled sodbe omogočil zakon iz leta 1944, ki omogoča direktno izničenje sodb posebnega fašističnega sodišča, če so bile izdane osebam, ki so se uprle fašizmu. Na tak način so v Italiji že izničili več sodb, med drugim smrtno obsodbo slovenskim antifašistom.
Kot je pojasnil Močnik, mora najprej predlog za pregled in izničenje sodbe na kasacijsko (vrhovno) sodišče v Rimu podati višji vojaški tožilec, nato pa sledi odločanje sodišča. Pomembno vlogo za začetek postopka pa ima slovenski državni vrh. “Če bi sorodniki usmrčenih sami pisali višjemu vojaškemu tožilcu, bi ta pobudo spravil v predal in ta bo tam ostala,” je povedal odvetnik in izpostavil, da bi morali to temo na mizo ob srečanjih z italijanskimi kolegi dati slovenski državniki. “Potem lahko sorodniki vložijo prošnjo na tožilca, a pot je v tem primeru odprta,” je sklenil Močnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje