Menu Item
Poslanci so danes nadaljnje obravnavali zakon o dolgotrajni oskrbi. Za razpravo so imeli poslanci na voljo šest ur in pol, a se je seja zaključila šele malo pred 22. uro. Po sobotnem odboru so poslanci Levice na že močno amandmiran zakon vložili še dodatne amandmaje.
Državni zbor je sprejel vsa koalicijska dopolnila k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, vložena k približno 40 členom. Dopolnila, ki so jih pripravili v Levici, v SD in SAB ter v LMŠ, pa so zavrnili. S 64 glasovi za in štirimi proti so izglasovali, da bo tretja obravnava predloga na naslednji seji DZ.
Po sprejetih koalicijskih dopolnilih bo zakon jasno določil, da plačilo nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v javni mreži ni pravica iz dolgotrajne oskrbe. Zaradi zagotovitve primerljive dostopnosti do nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v instituciji ceno standardne nastanitve in prehrane določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. Jasneje so tudi zapisali, da oseba ne more uveljavljati pravic iz dolgotrajne oskrbe kumulativno.
Nadalje so natančneje določili, kdaj oskrbovalec družinskega člana preneha opravljati naloge. Kot nov razlog za prenehanje so dodali neprimerno oskrbo.
V skladu z izglasovanimi dopolnili bo v zakonu nedvoumno zapisano, da lahko osebe, ki so po trenutnih predpisih s področja socialnega varstva umeščene v prvo kategorijo oskrbe, ne glede na izvedeno preoblikovanje iz socialnovarstvenih zavodov v izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji dalje bivajo v tej instituciji. Po zakonu se bo določil tudi vpis v register za izvajalce, ki se preoblikujejo v izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji.
Jasno bo tudi določeno, da bodo oceno upravičenosti oseb, ki trenutno bivajo v posebnih zavodih za odrasle, varstveno delovnih centrih in zavodih za usposabljanje, do dolgotrajne oskrbe pristojne službe podale po uradni dolžnosti.
Zorčič miril napeto ozračje v DZ
Opozicija meni, da je zakon vsebinsko nedodelan, nasprotuje pa tudi načinu sprejemanja. Meni, da bi ga bilo mogoče sprejeti na redni seji. Poudarila pa je tudi sobotno obravnavo na odboru za zdravstvo, saj je sprejemanje potekalo po 22. uri, sprejeti so bili številni amandmaji.
“Zakon je praktično nastajal med obravnavo, poslanci koalicije in podporniki so glasovali kot roboti. To različico smo poslanci videli manj kot 24 ur pred današnjo sejo,” je uvodoma povedal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Zakon ni izvedljiv, pa pravi poslanec LMŠ Jani Möderndorfer. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je predlagal, da se skliče kolegij predsednika DZ na temo sobotne seje.
Predsednik DZ Igor Zorčič je na očitke glede poznega dela odbora odgovoril, da to še ne pomeni, da je sprejeto nezakonito. Napeto ozračje je predsednik DZ nekoliko umiril s predlogom, da po uvodni predstavitvi naredijo uro premora, v kateri so poslanci lahko preučili nove amandmaje.
Poklukar: Predlagan zakon finančno razbremenjuje uporabnike, svojce in lokalno skupnost
Minister za zdravje Janez Poklukar je povedal, da zakon jasno določa upravičence, pravice, načine koriščenja oskrbe, storitve, ki so vključene, zagotavljanje na domu in v instituciji ter primerljive pravice za primerljive potrebe ne glede na ekonomski status, pa tudi finančno razbremenitev uporabnikov, svojcev in lokalnih skupnosti. Posodobljen predlog zakona o dolgotrajni oskrbi upošteva tudi predloge zakonodajnopravne službe, je navedel.
Ključne rešitve predlaganega zakona, tako Poklukar, o dolgotrajni oskrbi so:
– enotna ocena upravičenosti, osebe s primerljivimi potrebami bodo dostopale do primerljivih pravic,
– možnost, da upravičenec dolgotrajno oskrbo koristi na domu, v instituciji, prejme finančno pomoč ali pa dobi družinskega pomočnika,
– dostop do novih storitev, tudi storitev za krepitev samostojnosti in storitev e-oskrbe,
– večji delež javnih sredstev, ki se v prvih dveh letih zagotovijo iz javnih sredstev, od leta 2025 pa se uveljavi obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
Koalicija poudarja, da zakon prinaša varno starost za vse
– Eva Irgl (SDS): Oskrbovanci v domovih za starejše bodo po novem zakonu plačali manj. Namestitev in hrano bodo še naprej krili sami, zdravstvene storitve za zavod za zdravstveno zavarovanje. Socialne storitve, ki jih trenutno plačujejo oskrbovalci, pa bo sedaj kril zakon o dolgotrajni oskrbi, ta bo kril tudi del zdravstvenih storitev. Financiranje je urejeno: do 2025 bo krito iz pokojninskega zavarovanja, preostanek bo kril državni proračun. Nato bo sprejet poseben zakon, ki bo urejal financiranje po letu 2025.
– Alenka Jeraj (SDS): Mnenje zakonodajno pravne službe napisano dva dni pred sejo odbora, zato amandmajev ni bilo možno pripraviti prej. Gre za tehnične popravke, vsebinsko se ni spreminjalo nič. Na vprašanje Primoža Sitarja, koliko domov bodo zgradili, je odgovorila, da je usmeritev zakona, da ljudje ostanejo čim dlje doma in se jim pomaga tam.
– Marijan Pojbič (SDS): Zakon je možno nadgrajevati, ampak če nimaš krovnega zakona, ne moreš graditi naprej. Zakon je nujno potreben za rešitev problema dolgotrajne oskrbe.
– Mojca Žnidaršič (SMC): Zakon ni idealen in ni popoln, je pa prvi korak, ki ga je treba narediti. Pravice se uvajajo postopno. Plačilo se bo takoj povišalo družinskim pomočnikom. Z začetkom leta 2023 se bo oskrbovancem v domovih za starejše znižalo plačilo. Zakon jasno določa, da bo do sprejema ločenega zakona, razliko kril proračun. Nisem tako dolgo v politiki kot nekateri drugi, ampak finančni učinki so v marsikaterem zakonu določeni čez palec. Dostop do storitev po regijah ni enak, to se mora razviti.
– Iva Dimic (NSi): Na zakon o dolgotrajni oskrbi čakamo že 20 let, potrebe po storitvah dolgotrajne oskrbe so v vse večjem porastu in močno zaostajamo za preostalimi evropskimi državami. Ta zakon je živ zakon, ki ga bomo morali spreminjati, zato očitki tistih, ki so imeli škarje in platno v rokah zadnjih več deset let, niso upravičeni. Spremembe se bodo uvajale postopno, iz zakona pa ne bo izpadel nihče. Končno v zakon pride tudi oskrbovanec družinskega člana. Lovimo zadnji vlak, da sprejmemo zakon.
– Jože Horvat (NSi): Lahko imamo različne koncepte, kar je dobro. Ampak na koncu zmaga v parlamentarni diskusiji in na glasovanju tisti koncept, ki dobi več glasov. To je izjemno dinamičen zakon. Ampak mi, zakonodajna veja in izvršilna veja oblasti, moramo biti tisti, ki se bomo znali prilagajati in bomo poskrbeli za dostojanstvo človeka.
Matija Sušnik/DZ
Opozicija problematizira nedorečenost financiranja
– Primož Siter (Levica): Dolgotrajna oskrba mora biti javno financirana, prispevek mora biti urejen solidarnostno. Izvajanje dolgotrajne oskrbe mora biti del javne službe. Zaposlitve morajo biti varne, dolgotrajna oskrba pa enako dostopna vsem. Vladni predlog ne prinaša naštetega, ampak predstavlja diametralno nasprotje. Zakon predvideva prekarizacijo delovne sile, položaj starejših in drugih upravičencev se lahko na dolgi rok poslabša. Zakon ni bil usklajen z deležniki in ne odgovarja na vprašanja, koliko novih domov bomo dobili, koliko bo novih zaposlitev, za koliko starejših bo poskrbljeno.
– Alenka Bratušek (SAB): Zakon ne rešuje nič, ker ga ne bo mogoče izvajati. Glavna pripomba je, da finančnih virov za izvajanje zakona ni. Zakaj novega prispevka ne uvajamo danes? Ker temu nasprotuje NSi. Prispevek ste vpeljali, niste pa povedali, koliko znaša. Pika na i je odnos Desusa, upokojenci zakonu nasprotujejo, poslanci pa glasujejo za sprejem.
– Dejan Židan (SD): Strinjam se z državno sekretarko Alenko Forte, da ni dovolj jasno, da zakon ni namenjen povečanju števila postelj v domovih za starejše. Teh bi bilo dovolj, če bi ostali deli dolgotrajne oskrbe dobro funkcionirali. Urediti je treba financiranje, da bodo domovi za starejše dosegli željen standard. Za funkcioniranje dolgotrajne oskrbe bo potrebnih 750 milijonov evrov, leta 2025 pa bo treba zagotoviti 1,5 milijarde evrov. Urediti je treba solidarnostni prispevek.
– Jurij Lep (nepovezani poslanci): Zakon bom težko podprl, ker ni to, kar smo želeli. Zakaj v pripravo ni bila bolj vpeta zainteresirana javnost? Dolgotrajna oskrba se že izvaja. Moti me, da niso bolj sodelovale lokalne skupnosti. Ne morem sprejeti argumenta, da nekaj sprejmemo samo za to, da nekaj sprejmemo. Razočaran sem, da s sprejemom zakona hitimo.
– Jani Möderndorfer (LMŠ): Sprašujem se, ali je ta zakon res v javnem interesu? Problem je v izvedbi, časovni dimenziji, finančni izvedbi, nedorečenosti meril, kadrov, javne mreže, ukinjanja pravic. Zakon ima vse nastavke prekarizacije in privatizacije. Zakonodajnopravna služba je poleg nomotehničnih popravkov govorila o kršitvah načel temeljne države, na odboru je predstavnica službe samo o tem govorila 15 minut. Zakonodajnopravna služba je tudi o opustitvi zakonodajne funkcije – ogromno nalog in pristojnosti bo imel področni minister, zakon pa jih sploh ne predvideva.
– Branko Simonovič (Desus): Zakon nastaja od 2002, za razne študije naj bi bilo porabljenih 70 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Na odboru je bilo sprejetih 57 vsebinskih amandmajev in 38 prilagoditev na zakonodajnopravne službe. Desus je vložil dva, v sodelovanju z zvezo upokojencev. Desus glasuje glede na vsebino in ne po navodilih šefov. Kot poslanec Desusa bom zakon podprl.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje