Obsojena policista, ki sta varovala proteste, napovedala pritožbo

Okrajno sodišče v Ljubljani je štirim policistom, ki so varovali protestne shode pod prejšnjo vlado, izreklo sodbo brez sojenja, zato je preuranjeno trditi, da jih je obsodilo, so za STA poudarili na Specializiranem državnem tožilstvu. Če bo zoper sodbo podan ugovor, bo sodba razveljavljena in bo sodišče razpisalo glavno obravnavo, so pojasnili na državnem tožilstvu. V sodbi, ki še ni pravnomočna, so izrečene pogojne kazni za nevestno delo v službi, kar je kaznivo dejanje po 258. členu kazenskega zakonika.
Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva v zvezi z varovanjem protestnih shodov v letih 2020 do 2022 ne vodi več nobenega predkazenskega postopka, so še pojasnili.

Dva policista, ki sta člana Sindikata policistov Slovenije, se bosta na sodbo zagotovo pritožila, je za STA potrdil predsednik sindikata policistov Adil Huselja. Policisti po mnenju sindikata "niso storili kaznivega dejanja nevestnega dela v službi".

Nobeden od policistov, ki sta člana omenjenega sindikata, ni bil obravnavan v disciplinskem ali kakšnem drugem postopku, saj je njuno delo do sedaj bilo ocenjeno kot strokovno in zakonito, je zagotovil Huselja. Policista sta zgolj izvajala policijske naloge v okviru posebne policijske enote, in to po ukazu in skupaj z ostalimi pripadniki enote. Sodišče teh okoliščin ni upoštevalo, so ocenili, poleg tega je bilo pri sodbi preuranjeno.

Med obsojenimi so tudi člani Policijskega sindikata Slovenije, kjer odločitev sodišča sprejemajo z ogorčenjem. "Dejstvo, da so bili kaznovani zgolj izvršitelji ukazov, medtem ko so se odgovorni na položajih, ki so ukaze prvi izdali, izognili kakršni koli odgovornosti, predstavlja nedopustno prelaganje odgovornosti na najnižje ravni sistema," so poudarili v sporočilu za javnost. "Policisti, ki so zgolj izpolnjevali svojo dolžnost, so postali grešni kozli političnega odločanja in sistemske neodgovornosti," menijo.

Pričakujejo, da se v prvi vrsti preišče vloga in odgovornost nadrejenih, ki so odredili uporabo plinskih sredstev in drugih prisilnih ukrepov. Kaznovanje posameznikov brez pregona tistih, ki so sprejemali ključne odločitve, po njihovem mnenju vzpostavlja nevaren precedens, ki postavlja pod vprašaj verodostojnost celotnega sistema kazenskega pregona in načela odgovornosti v pravni državi. "Takšna država namreč spominja na avtoritarni režim, kjer so odločitve centralizirane, odgovornost pa se sistematično prelaga na nižje ravni," so še dodali v sporočilu za javnost.

Protest, ki je potekal 5. oktobra 2021, je bil usmerjen v tedanjo vlado pod vodstvom Janeza Janše in ukrepom proti širjenju koronavirusa. Protest so zaznamovali izgredi ter uporaba solzivca in vodnega topa, policija pa je priprla več ljudi.