Obstajajo že tri občinska združenja, zdaj ustanovili še županskega. Kaj snujejo?

Foto: Združenje neodvisnih županj in županov

Po dveh letih napovedi smo pretekli teden dobili novo združenje na področju lokalne samouprave: formalno so se povezali župani, ki niso člani strank in so kandidirali kot neodvisni kandidati. Kako se bodo razlikovali od obstoječih združenj? Jih res potrebujemo toliko? Je to nova platforma za naskok na državno politiko?

Župani, ki ne delujejo v strankah in so na zadnjih lokalnih volitvah nastopili kot neodvisni kandidati, so pred dobrim tednom ustanovili svoje združenje. V neformalni obliki so se namreč sestajali že v preteklih dveh letih in ugotovili, da imajo skupne sinergije in kar nekaj skupnih izzivov, je za N1 pojasnil predsednik Združenja neodvisnih županj in županov, sicer župan Občine Hrastnik Marko Funkl. “Prepričan sem, da župan župana najlažje razume,” je dejal.

Občine so že povezane v tri združenja. Največje reprezentativno združenje lokalnih skupnosti je Skupnost občin Slovenije (SOS), ki ima 183 občin članic. V Združenje občin Slovenije (ZOS) je vključenih 119 članic, tudi to združenje je reprezentativno. V Združenju mestnih občin Slovenije pa je vključenih vseh 12 mestnih občin. Zakaj obstoječa združenja ne odgovarjajo na potrebe županov? Kako se bo novo združenje razlikovalo od obstoječih?

Marko Funkl odgovarja, da so vsa tri združenja občinska in ne županska ter tako zagovarjajo interese in razvoj občin. “Združenja nestrankarskih županov do zdaj nismo imeli. Strankarski župani že imajo županske klube znotraj strank, v Sloveniji imamo pet tovrstnih klubov. Tudi direktorji občinskih uprav imajo svoje združenje. Župani brez stranke pa smo bili edini, ki se doslej nismo formalno povezovali,” je povedal.

Prepričan je tudi, da situacija s tremi občinskimi združenji odgovarja vsakokratni vladi, ki se vsakokrat pogaja s tremi organizacijami, ki imajo pogosto različna stališča. Prav povezovanje vseh treh združenj je ena prednostnih nalog novoustanovljenega županskega združenja. “Želimo si, da se vsa tri združijo v eno. Če ne bi verjeli, da je to mogoče, se o tem sploh ne bi pogovarjali,” je rekel.

Če se položaj županov ne izboljša, bo izbire na volitvah vedno manj

Eden od predlogov združenja je ustanovitev šole za župane po vzoru šole za ravnatelje, ki je zanje obvezna ob nastopu funkcije. “Za opravljanje županskega poklica ni nobenih pogojev. Ker smo funkcionarji, je to razumljivo. Vendar župani na položaj pridemo z različnimi predznanji, izobrazbo in izkušnjami,” je povedal Funkl.

Prizadevali pa si bodo tudi za izboljšanje položaja županov. “Številni zaposleni v javnih zavodih, zaposleni v kabinetih ministrov in zaposleni na občinah imajo že danes večje prihodke od županov. Mislim, da je moja plača dovolj visoka, da lahko normalno živim in opravljam svoje delo. Se mi pa ne zdi pravično, da prihaja do teh nesorazmerij,” je rekel. Skrbi ga, da se ljudje v prihodnje ne bodo odločali za kandidaturo na lokalnih volitvah. “Že na zadnjih volitvah so imeli v 54 občinah samo enega kandidata. Prepričan sem, da to ni rezultat tako superiornega dela obstoječih županov, da si nihče ne bi upal kandidirati, ampak da je to dejansko postala nezanimiva funkcija.”

Na ustanovnem sestanku so župani, povezani v združenje, podprli prizadevanja sodnikov in tožilcev za višje plače.

Želijo pa si tudi, da bi imeli župani svoj sedež za mizo na pogajanjih z vlado. Spomnil je, da ob dogovoru vlade in sindikatov za usklajevanje plač z inflacijo ni sodeloval niti en predstavnik občin, kljub temu da je v javnih zavodih veliko število javnih uslužbencev. Vendar pa združenje nima namena postati reprezentativno.

Ustanovnega sestanka se je udeležilo 32 županov. V Sloveniji imamo sicer 212 občin, 136 izmed njih pa vodijo nestrankarski župani, je navedel Funkl. Dodal je, da je okoli 50 županov že izrazilo željo, da bi se pridružilo združenju. “Prepričan sem, da bomo hitro imeli več kot 70 članov. Želimo si, da bi se nam pridružilo 100 županov, kar bi pomenilo, da bi imeli tudi neko realno moč,” je rekel.

V tujini so podobna sodelovanja župani uspešno uporabili za nastop na državnem političnem parketu. “Mi se o kakšnem skupnem političnem nastopu ne pogovarjamo,” je bil jasen Funkl.

“Če bo to še eno združenje zaradi združenja, v njem nima smisla delovati”

Se namerava vanj včlaniti tudi županja Črne na Koroškem Romana Lesjak? “Če bo to združenje izboljšalo položaj nas županov, se bom vanj vključila. Če pa bo to samo še eno dodatno združenje zaradi združenja, pa mislim, da v njem nima smisla delovati,” je dejala. Skeptična je predvsem do tega, ali lahko takšna združenja dejansko prispevajo k izboljšanju položaja županov. “V Sloveniji je to podcenjena funkcija. Včasih je bila bolj protokolarna, danes pa smo vsi župani operativci in delujemo na terenu. Ni samo plača tista, ki absolutno kaže na podcenjenost.”

Županja občine Solčava Katarina Prelesnik pa je dejala, da so majhna občina z majhnim kolektivom in ogromno dela. “Sem takšen človek, da si pri sodelovanju v društvih ne želim biti le številka, ampak aktivna članica. Trenutno aktivnega sodelovanja ne zmorem,” je rekla in poudarila, da se v strankarski politiki ne vidi. “Rada sodelujem, z vsemi kolegi župani se razumem. Ko potrebujemo pomoč, smo drug drugemu na razpolago. Vesela sem, da so se povezali, to je bilo potrebno.”

V združenje pa se je že včlanil župan Občine Škofja Loka Tine Radinja. “Kot neodvisni župan vidim koristi v povezovanju, župani imamo namreč podobne izzive, zato je lepo imeti združenje, ki skrbi za medsebojno pomoč in izobraževanja. Zdi se mi, da je to ena taka zagnanost, da imamo tudi neodvisni župani platformo, ki nas predstavlja.” Ker število neodvisnih županov v Sloveniji narašča, je bil po njegovi oceni čas, da ustanovijo svoje združenje.

V upravnem odboru sodelujejo Funkl, županja Občine Poljčane Petra Vrhovnik, župan Občine Idrija Tomaž Vencelj, župan Občine Medvode Nejc Smole, župan Občine Škofja Loka Tine Radinja, župan Mestne občine Celje Matija Kovač, županja Občine Domžale Renata Kosec, župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, župan Občine Beltinci Marko Virag in župan Mestne občine Koper Aleš Bržan.

Člani nadzornega odbora pa so župan Občine Laško Marko Šantej, županja Občine Cirkulane Antonija Žumbar, župan Občine Ilirska Bistrica Gregor Kovačič, županja Občine Lukovica Olga Urankar in župan Občine Sežana Andrej Sila.