Menu Item
Propad Biobanke, slovenskega ponudnika zasebnega shranjevanja matičnih celic iz popkovnične krvi novorojenčkov, je starše, ki so podjetju plačali za 20-letno hrambo domnevno dragocenih celic, ujela nepripravljene. Nasedli so visokoletečim obljubam, na koncu pa se znašli v negotovem položaju. "Starši smo bili pravno definitivno nadigrani," pravi eden od opeharjenih staršev Kristijan Stamatović. In to sploh ni prvi primer, ko je zasebna banka popkovnične krvi slovenske starše pustila na cedilu.
“Mojo zgodbo o shranitvi matičnih celic zaznamujeta slabo preverjanje in naivnost,” nam je povedal eden od opeharjenih staršev Kristijan Stamatović. Njegova starša sta ga k shranitvi celic leta 2017 spodbudila le nekaj dni pred rojstvom prvega otroka, češ da bodo te celice čez 10 ali 15 let zagotovo uporabne.
“Delovali so še najbolj verodostojno”
Kot direktor svojega podjetja je navajen temeljito preveriti vse dobavitelje in kupce, s katerimi posluje, v tem primeru pa, kot pravi, ni opravil domače naloge. “Imel sem zelo malo časa, da bi se o tej možnosti in o izbiri ponudnika shranjevanja podrobneje poučil. Biobanka mi je od vseh ponudnikov delovala še najbolj verodostojno. Izpostavljali so, da so edini, ki vzorce shranjujejo v Sloveniji. Edini so bili, ki so omogočali tudi naknadni ogled prostorov za shranjevanje.”
Pet let kasneje je podjetju zaupal še popkovnično kri drugega otroka. “Biobanka je za drugega otroka ponujala še znižano ceno shranjevanja.”
Z ženo sta vmes dejansko izkoristila možnost in si šla ogledat prostore podjetja. “Če pomislim za nazaj, tisti prostori res niso dajali vtisa, da gre za vrhunsko urejen sodoben laboratorij. Ne vem, zakaj se mi že takrat ni vklopil alarm. Za propad podjetja pa sem izvedel šele iz medijev.”
PREBERITE ŠE: “Na meji prevarantstva.” Kako zasebne banke popkovnične krvi zavajajo starše?
Prevzeli opremo, ne pa tudi pogodbenih obveznosti
Biobanka je svoja vrata letos zaprla potihem, na njenih ruševinah pa je istih v prostorih in z isto opremo nastalo novo podjetje – GaiaCell. Njegova uradno edina lastnica je zdravnica Gordana Živčec Kalan, sicer nekdanja predsednica Zdravniške zbornice.
Do opreme in shranjenih vzorcev se je, kot je prvi poročal portal Necenzurirano, dokopala s kreativnim manevrom. Biobanki naj bi prek enega svojih podjetij posodila 1,7 milijona evrov, pri čemer je oprema Biobanke služila kot zavarovanje. Ker Biobanka posojila ni odplačevala, je zastavljeno opremo odkupila družba GaiaCell.
S tem se je Živčec Kalan izognila statusu pravne naslednice Biobanke. S prevzemom opreme je pridobila tudi popkovnično kri, shranjeno v zamrzovalnikih, ne pa tudi obveznosti, da spoštuje pogodbe o dolgoročnem shranjevanju, ki jih je Biobanka sklenila s starši.
“Ona se v tej zgodbi ni znašla po naključju”
“Starši smo bili pravno definitivno nadigrani,” priznava Kristijan Stamatović. “Podjetje GaiaCell ni pravni naslednik Biobanke in mu ni treba spoštovati njenih pogodb.”
In prepričan je, da se Gordana Živčec Kalan v zgodbi ni znašla po naključju. “Ona v tej zgodbi ni zato, ker bi se ji zdela dobra poslovna odločitev posoditi denar podjetju na robu propada. Oprema in shranjen material sta bila vedno njen končni cilj. Vprašanje, če je bil denar, ki ga je posodila Biobanki, sploh njen. Ona tukaj vsekakor ni velika rešiteljica naših celic, samo zato, ker pač zamrzovalnikov ob prevzemu opreme Biobanke ni izklopila.”
Trenutni status quo
Živčec Kalan je od staršev sprva pričakovala, da bodo za nadaljnjo hrambo celic plačevali “naročnino” v višini 26 evrov mesečno, nato je znesek znižala na 20 evrov. A starši so se povezali in napovedujejo skupinsko tožbo, policija pa preverja dejstva in okoliščine, ki bi lahko nakazovali sum obstoja kaznivih dejanj.
“Trenutno še vedno vlada nekakšen status quo,” nam je povedal Kristijan Stamatović. “Uradno me v zvezi s shranjenimi celicami ni še nihče kontaktiral.”
Nad njimi sicer ni obupal in jih želi ohraniti. “Seveda se mi zdi neumno, da bi, če sem nekaj plačal, zdaj to kar vrgel v smeti, ker je pač firma šla v stečaj. Definitivno se bom boril do zadnjega, dokler ne bodo vse možnosti izčrpane. Določen mesečni znesek za nadaljnjo hrambo sem celo pripravljen plačevati, vsekakor pa ne 20 evrov na mesec, kot trenutno kroži v javnosti.”
Petkov preobrat: GaiaCell mora vzorce odstopiti drugemu podjetju
Biobanka je morala po zakonu sicer imeti sklenjena dva ločena sporazuma za nadomestno hranjenje, ki naj bi zagotavljala hrambo materiala do izteka pogodbenega roka v primeru prenehanja poslovanja.
Kot so v petek sporočili iz Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ima Biobanka sporazuma sklenjena s podjetjema Educell d.o.o. in Celica d.o.o.
Educell je sestrsko podjetje Biobanke, ki ima po podatkih baze GVIN od začetka meseca že zaprt bančni račun in je v postopku izbrisa.
Podjetje Celica, katere lastnik je patofiziolog in akademik dr. Robert Zorec, pa še posluje in ima veljavno dovoljenje za opravljanje dejavnosti preskrbe s tkivi in celicami.
JAZMP je zato, kot so sporočili, prejšnji teden izdala ureditveno odločbo, s katero je podjetju Celica odredila, da “mora zagotoviti nadomestno shranjevanje vseh shranjenih vzorcev tkiv in celic podjetja Biobanka d.o.o., ki so trenutno v posesti podjetja GaiaCell.” Gordana Živčec Kalan pa mora v skladu z odločbo JAZMP podjetju Celica omogočiti prevzem vzorcev in pripadajoče dokumentacije.
Sobotni preobrat: Podjetje Celica nima dovolj prostora
V soboto je sledil nov preobrat. Kot so po poročanju STA sporočili iz podjetja Celica, imajo sicer res sklenjeno pogodbo z Biobanko, a za omejeno količino materiala. Kot je za STA poudaril Robert Zorec, zahteva po hranjenju vseh vzorcev presega zmogljivosti podjetja, zato je odločba JAZMP neizvršljiva.
Kot je še zapisal Zorec, so v Gaiacellu “po njihovih navedbah vsi vzorci v varni in strokovni hrambi skupaj z dokumentacijo družbe Biobanka”.
Pred Biobanko je bila Neocelica
Biobanka ni prva slovenska zasebna banka popkovnične krvi, ki je nenadoma zaprla vrata. To se je že leta 2015 zgodilo s podjetjem Neocelica, ki je bilo nekaj časa vodilni ponudnik na slovenskem trgu. Podjetje s sedežem v Lenartu v Slovenskih goricah je starše takrat po elektronski pošti preprosto obvestilo, da zaradi sprememb zakonodaje njihovo poslovanje ni več “poslovno smiselno”. Na kakšne spremembe zakonodaje so se nanašali, niso pojasnili. Druge zasebne banke popkovnične krvi so takrat nemoteno poslovale dalje.
Staršem so iz podjetja Neocelica, ki je imelo sedež v Lenartu v Slovenskih goricah, takrat sporočili, da so kljub prenehanju poslovanja celice njihovih otrok še naprej varno shranjene v Švici, v podjetju CryoSave. Leta 2019 je CryoSave propadel, celice pa naj bi preselili na Poljsko, kjer naj bi hrambo prevzela druga banka popkovnične krvi.
Iz zapisov v Facebook skupini “Propad Biobanke” je razvidno, da so se nekateri starši opekli že z Neocelico. Nekateri danes sploh ne vedo, kaj se dogaja s shranjenimi celicami njihovih otrok, nekatere pa so s Poljske dejansko obvestili o nadaljnji hrambi do izteka pogodbenega obdobja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje