Menu Item
Vlada Roberta Goloba napoveduje številne reforme, med njimi tudi reformo pravosodja. Kdaj bo ta predstavljena koalicijskemu vrhu, še ni jasno, na ministrstvu za pravosodje pa zagotavljajo, da so izhodišča pripravljena in da so "nekateri elementi prenove že v teku".
Med množico reform, ki so jih vladajoči napovedali v tem mandatu, je tudi reforma pravosodja. Vendar pa ta za zdaj ostaja v ozadju. Po besedah nekaterih vplivnih predstavnikov koalicije nikakor ne gre za nepomembno reformo, kot razlog za njeno manjšo izpostavljenost pa navajajo, da se pravosodno ministrstvo priprave nujnih sprememb še ni resno lotilo.
Na ministrstvu te navedbe zanikajo. Poudarjajo, da so izhodišča za reformo pravosodja pripravljena, podrobneje pa da jih bodo – tako kot so storila tudi druga ministrstva – javnosti predstavili po obravnavi na vrhu koalicije. Informacije, kdaj bo do te obravnave prišlo, še nimajo.
Spomnimo, da je imel vrh koalicije na dveh dosedanjih srečanjih na dnevnem redu najprej izhodišča zdravstvene reforme nato pa prenovo plačnega sistema v javnem sektorju in novo stanovanjsko politiko. V torek prihodnji teden bosta prišli na vrsto davčna in šolska reforma, v kratkem pa še pokojninska reforma.
Kot so nam dejali na pravosodnem ministrstvu, so “določeni elementi prenove pravosodja že v teku”. Izpostavili so predlog sprememb zakona o upravnem sporu. O njem so poslanci na februarski seji opravili splošno razpravo in ga s 53 glasovi za in nobenim proti ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo, podporo pa uživa tudi v sodniških vrstah. Na ministrstvu poudarjajo, da bo predlagana novela pripomogla k reševanju stanja na upravnem sodišču, ki se srečuje s precejšnjimi sodnimi zaostanki. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v predstavitvi predloga na seji državnega zbora dejala, da želijo “s čim manj spremenjenimi kapacitetami sodnega sistema povečati učinkovitost delovanja in odločanja v upravnem sporu ob nespremenjenem standardu pravne varnosti”. Po predlagani spremembi bo glavnino praviloma enostavnejših zadev reševal sodnik posameznik, s tem pa bodo po ministričinih navedbah tudi pomembnejše in pravno bolj zapletene zadeve, ki jih bo še vedno obravnaval senat, prišle hitreje na vrsto. Racionalizacija sojenja je predvidena tudi pri odločanju vrhovnega sodišča o pritožbah: če bo namreč na prvi stopnji o sporu odločal en sodnik, bo tudi na vrhovnem sodišču odločal sodnik posameznik.
Kot del načrtovane reforme na ministrstvu za pravosodje izpostavljajo tudi razbremenitev ustavnega sodišča. Predlog je po navedbah Švarc Pipan trenutno v koalicijskem usklajevanju, v vladno obravnavo pa naj bi ga poslali še ta mesec. Za njegov sprejem bo sicer potrebna podpora vsaj 60 poslancev, saj gre za spremembo ustave, v koaliciji pa pričakujejo, da se jim bodo pri podpori pridružili poslanci NSi. Kot smo poročali, je pravosodna ministrica naklonjena rešitvi, po kateri bi ustavno sodišče relativno (ne pa tudi absolutno) prosto izbralo, katere primere bo obravnavalo. K razbremenitvi ustavnega sodišča naj bi prispeval tudi prenos pristojnosti za presojo zakonitosti in ustavnosti podzakonskih aktov na področjih okoljskega prava, kategorizacije javnih cest, gradbene zakonodaje … na upravno sodišče.
Kot ključna specifična področja, kjer prihaja do večjih zaostankov in je torej nujno hitrejše reševanje zadev, na ministrstvu za pravosodje izpostavljajo še kazenske postopke in družinske civilne postopke. Tako, kot pravijo, pripravljajo kratkoročne in dolgoročne ukrepe za okrepitev izvedenstva v družinskih postopkih; po njihovih navedbah še zlasti primanjkuje izvedencev klinične psihologije. Na področju kazenskih postopkov pa po besedah Švarc Pipan najprej načrtujejo manjšo spremembo zakona o kazenskem postopku, s katero bi – ob upoštevanju pravice obrambe do poštenega sojenja – zmanjšali procesne ovire. Med najbolj opazne sodijo težave pri vročanju sodne pošte, izogibanje obravnavam … Jeseni pa se nameravajo na ministrstvu za pravosodje lotiti še priprave prenove tožilske zakonodaje. “Na kazenskem področju se nam zdi zelo pomembna večja sinhronizacija delovanja organov odkrivanja in pregona, zlasti na področju najtežjih oblik kriminala,”poudarja Švarc Pipan.
Med specifičnimi zadevami, kjer že pripravljajo spremembe in naj bi jih vlada praviloma obravnavala še ta mesec, pa je izpostavila prenovo insolvenčne zakonodaje. Kot je dejala ministrica, želijo poenostaviti postopke, odpraviti nekatere anomalije, predvsem pa okrepiti položaj delavcev v stečajnih in insolvenčnih postopkih.
Po navedbah Švarc Pipan na pravosodnem ministrstvu pripravljajo tudi prenovo sistemske sodniške zakonodaje, kamor sodijo zakon o sodiščih, zakon o sodniški službi in zakon o sodnem svetu. Kot ključni cilj izpostavlja prehod na okrožje kot osnovno organizacijsko raven sodišč in uvedbo enovitega sodnika na prvi stopnji. To bi pomenilo, da se sodniki ne bi več delili na okrajne in okrožne. Z idejo o okrožju kot osnovni enoti sodišč je sicer prišel že pravosodni minister v Cerarjevi vladi Goran Klemenčič.
Predlog omenjenih sprememb sodniške zakonodaje naj bi v postopek vložili še letos, v drugi fazi pa se nameravajo lotiti optimizacije sodne mreže. Švarc Pipan ob tem poudarja, da bo ministrstvo zagotovilo pravico dostopa do sodnega varstva in tudi upoštevalo lokalne posebnosti. “Zaenkrat ukinjanja sodišč ne načrtujemo,” dodaja.
Reforma bo po napovedih ministrstva vključevala tudi spremembe postopkov kadrovanja v pravosodju. Kot smo poročali, so poslanci Gibanja Svoboda skupaj z ostalima dvema koalicijskima partnericama v parlamentarni postopek že vložili predlog sprememb ustave, po katerih bi sodnike na predlog sodnega sveta imenoval predsednik republike in ne več državni zbor.
Na ministrstvu za pravosodje pa so, kot pravijo, pripravili predlog sprememb zakonodaje, ki ureja imenovanje vrhovnih sodnikov. “Želimo, da se strankarska politika umakne tudi iz tega imenovanja. Naš predlog je, da bi tudi vrhovne sodnike na predlog sodnega sveta imenoval predsednik republike. Hkrati naj bi prišlo do sprememb imenovanja predsednika vrhovnega sodišča: imenoval bi ga sodni svet po predhodnih nezavezujočih mnenjih občne seje vrhovnega sodišča in ministra za pravosodje,” je poudarila Švarc Pipan. Ob tem je dodala, da bodo v okviru sprememb sistemske sodniške zakonodaje skušali tudi izboljšati učinkovitost delovanja sodne uprave in zagotoviti ustrezne mehanizme odgovornosti za rezultate poslovanja sodišč.
“Reforma pravosodja sledi rešitvam, ki bodo izboljšale sistem v korist uporabnikov, predvsem pa povečale učinkovitost in kakovost pravosodnih storitev,” obljubljajo na pravosodnem ministrstvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje