Menu Item
Fiskalni svet poroča, da je državni proračun v prvem četrtletju imel 324 milijonov evrov primanjkljaja. Tudi brez upoštevanja učinka odhodkov za blažitev epidemije in draginje bi bil v državni blagajni minus, znašal bi 30 milijonov evrov.
Proračunski prihodki so bili v prvih treh mesecih letos medletno manjši za 2,7 odstotka, predvsem zaradi manjših prihodkov od evropskih sredstev (tu gre sicer predvsem za učinek osnove, saj smo lani dobili 118 milijonov evrov predplačila iz Sklada za okrevanje in odpornost) in nedavčnih prihodkov.
Rast prihodkov od davka na dodano vrednost (DDV) in trošarin se je marca okrepila zaradi nižje osnove iz marca lani, medtem so bili prihodki od dohodnine v prvih treh mesecih letos ob nadaljnjem znižanju davčne obremenitve medletno manjši za 6,9 odstotka.
Skupni odhodki so bili v prvih treh mesecih letos medletno manjši za 0,6 odstotka, kar je bila predvsem posledica manjših odhodkov za covidne ukrepe. Brez upoštevanja teh in učinka ukrepov za blažitev draginje so bili tako imenovani ‘očiščeni’ odhodki medletno večji za 4,2 odstotka. To je, kot ugotavlja Fiskalni svet, predvsem posledica večjih odhodkov za stroške dela (10,3 odstotka) kot posledica lani jeseni sklenjenega dogovora o dvigu plač.
V prvem četrtletju lanskega leta, ko so še veljali ukrepi za blaženje epidemije, je bil primanjkljaj 260 milijonov evrov, brez učinkov omenjenih ukrepov pa bi imel proračun 15 milijonov presežka, je aprila lani ugotavljal Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.
Pri tem omenimo, da je vlada tudi v lanskem prvem četrtletju že sprejela nekatere ukrepe za blaženje energetske krize, ki pa so bili le delno financirani iz proračuna.
Ta je imel manj prihodkov zaradi znižanja trošarin na energente, medtem ko so nižje omrežnine zmanjšale prihodek elektrodistribucijskih podjetij.
Manjši prihranek pri ukrepih zaradi draginje
Fiskalni svet je presojal tudi napovedi vlade, da bo z rebalansom, ki je v pripravi, proračunske prihodke zmanjšala za 600 milijonov evrov. “Zmanjšanje izdatkov in s tem načrtovanega primanjkljaja je med drugim možno zato, ker bo zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo potrebnih manj nadaljnjih ukrepov za njeno blaženje,” so pred dvema tednoma sporočili z Gregorčičeve.
Fiskalni svet pa zdaj ocenjuje, da se bodo izdatki za energetsko krizo zmanjšali za okoli 100 milijonov evrov manj, kot napoveduje vlada (za okoli 500 milijonov evrov).
To bi pomenilo, da bi proračun leto končal z 2,8-milijardno luknjo, kar bi bil tretji največji primanjkljaj v zgodovini Slovenije (večji je bil leta 2013 zaradi bančne sanacije in leta 2020 zaradi epidemije).
Vlada naj bi predlog rebalansa državnega proračuna obravnavala čez dva tedna.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!