Menu Item
Z današnjim dnem v veljavo stopa uredba, ki podrobneje ureja postavitev sončnih elektrarn na večje novozgrajene gospodarske objekte in javno infrastrukturo ter parkirišča. Ta je od lanskega leta ponekod obvezna.
Uredbo o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije, ki se uporablja od danes, je na predlog ministrstva za naravne vire in prostor sprejela vlada.
S tem je vlada določila enotne pogoje za umeščanje elektrarn na gospodarskih objektih in javni infrastrukturi po vsej državi. Do zdaj so se lahko razlikovala od občine do občine.
Obljubljajo hitrejše postopke
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer sta ta teden, kot je poročal Forbes Slovenija, dejala, da bo to pohitrilo umeščanje, saj investitorju pogojev gradnje ne bo več treba preverjati za vsako občino, naselje, stavbo posebej.
“S to uredbo bistveno poenostavljamo in skrajšujemo postopke umeščanja sončnih elektrarn znotraj poseljenih območij, kjer so po občinskih prostorskih aktih zemljišča že določena kot stavbna,” je dejal Novak.
Kje bo elektrarna obvezna?
Uredba sledi lani sprejetemu zakonu o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), ki zapoveduje postavitev sončnih elektrarn na strehe novih stavb in nova parkirišča, večja od tisoč kvadratnih metrov (na primer na objektih večjih poslovnih objektov, trgovin, industrijskih objektov in podobno).
Hkrati pa zakon dopušča tudi umeščanje na obstoječe stavbe in parkirišča, ki so večja od tisoč kvadratnih metrov, območja cest, železnic, zaprtih odlagališč in območja objektov za proizvodnjo elektrike.
Uredba zdaj določa še dodatne površine (manjše od tisoč kvadratnih metrov), na katere je dopustno umestiti fotovoltaiko; gre za fasade, balkone, strehe in parkirišča ter nepozidana stavbna zemljišča, namenjena za poslovne dejavnosti.
“Pri slednjih gre za začasno postavitev, dokler se ne začne gradnja objektov, pri čemer se fotonapetostne naprave lahko prestavijo na streho, fasado ali parkirišče novega objekta,” so ta teden sporočili z ministrstva, ki bo v naslednjih tednih izvedlo tudi informativna izobraževanja za projektante in načrtovalce, občine in upravne enote ter za gospodarska združenja distribucije električne energije.
Ni kazni, a ovira pri dovoljenjih
Uredba določa tudi izjeme, v primeru katerih postavitev elektrarn ni obvezna:
- ni možnosti priklopa na obstoječe omrežje,
- je neprimerna namembnost ali vrsta objekta (na primer začasni ali podzemni objekt),
- je neprimerna lega ali osončenost objekta,
- bi postavitev podražila že načrtovan objekt,
- bi postavitev pomenila tveganje za ljudi ali premoženje,
- streha obstoječega objekta nima ustrezne nosilnosti
- in pod nekaterimi drugimi pogoji.
Uredba v delu glede obvezne postavitve sončnih elektrarn ne prinaša kazni, ne bodo pa investitorji mogli dobiti gradbenega dovoljenja za nove objekte, če določil uredbe ne bodo upoštevali, poroča STA. Vsi postopki, ki so bili v teku do začetka uporabe uredbe, se bodo zaključili po dosedanjih pravilih.
Čim večji izkoristek
Uredba med drugim določa, da morata orientacija in naklon elektrarne omogočati čim večji izkoristek energije. Umeščena mora biti ob upoštevanju oblikovne podobe celotnega objekta (značilne smeri, naklon, členjenost, poudarke, strukturo ter razmerja na strehi, fasadi in v okolici).
Pri novih stavbah in parkiriščih s površino nad tisoč kvadratnih metrov se elektrarne umestijo na največji mogoči tlorisni površini in ne na manj kot na 50 odstotkih površine, še določa uredba.
Ministrstvo dodaja, da morajo stavbe že po veljavnem Pravilniku o učinkoviti rabi energije (PURES) več kot polovico energije za svoje obratovanje zagotoviti iz obnovljivih virov energije v, na ali ob stavbi, zato ima večina novih objektov v osnovnem projektu že predvideno elektrarno za lastno oskrbo z energijo.
Na območjih cest in železnic je elektrarne po uredbi dopustno umeščati na cestna zemljišča, cestne objekte, oskrbne postaje javnih cest in servisne prometne površine ter na železniškem območju tako, da ne ovirajo ali onemogočajo redne in varne uporabe, zaznavanja prometne signalizacije, delovanja, vzdrževanja, vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist in da ne ovirajo prihodnjega razvoja cestne in železniške infrastrukture. Pri umestitvi je treba upoštevati tudi dodatne pogoje upravljalca cest in železnic.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!