Menu Item
Odbor državnega zbora za kulturo je obravnaval slab finančni položaj Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Z devetimi glasovi za in tremi proti je podprl prizadevanja kulturnega ministrstva, naj pripravi dodatne ukrepe za stabilnost in neodvisnost zavoda. Preberi več
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je povedal, da ustanovitelj javnega zavoda ni imel zaupanja v prejšnje vodstvo RTVS. Zdaj pa so poiskali možnost, da interventno zagotovijo sredstva. Po vladni odločitvi iz konca novembra bo namreč pet milijonov evrov za letošnje leto namenjenih za program, ki je večinoma že bil ustvarjen, deset milijonov evrov pa bo namenjenih za naslednje leto.
Z upravo zavoda so po Rusjanovih besedah tudi dogovorjeni, da januarja začnejo redne sestanke, na katerih bi med drugim preverili možnosti za nadaljnje zakonske spremembe. Rešiti bo treba tudi vprašanje financiranja Simfoničnega orkestra RTVS in Big banda RTVS, je napovedal.
Predsednik uprave zavoda Zvezdan Martić je povedal, da naj bi negativni rezultat zavoda konec leta po oceni znašal 10,5 milijona evrov. V osnutku finančnega načrta zavoda za leto 2024 pa še vedno niso našli virov za pokritje v višini pet milijonov evrov, medtem ko so osem milijonov evrov manjkajočih sredstev našli z varčevanjem pri variabilnih stroških.
Predsednik sveta RTVS Goran Forbici pa je dejal, da uprava v osnutku programsko produkcijskega načrta za leto 2024 navaja, da je ena možnost za leto 2024 pomembno krčenje programa. Tako bi se denimo na Televiziji Slovenija število risank zmanjšalo za 40 odstotkov, število oddaj Male sive celice za tretjino, namesto petih epizod Inšpektorja Vrenka bi posneli in predvajali samo dve. Druga možnost po navedbah uprave pa je, “da kaj grobo odrežemo”, je povzel Forbici. Tako bi se denimo odrekli organizacijski enoti glasbena produkcija.
Predstavil je svoj predlog interventne zakonodaje, ki ga je pripravil. V skladu z njim bi socialno šibki plačevali nižji RTV-prispevek. Zbori RTVS, Simfonični orkester RTVS, Big band RTVS in programi za manjšine in ranljive skupine pa bi imeli status javne službe.
Kadunc: Če denarja ni dovolj, je treba izkazati izgubo
Po opozorilu nekdanjega generalnega direktorja RTVS in zdajšnjega direktorja Slovenske tiskovne agencije Igorja Kadunca so to, da bo RTVS potrebovala dodatna sredstva, vedeli vsi. Polovica zaposlenih je namreč napredovala. Če denarja ni dovolj, je treba po njegovem mnenju pač izkazati izgubo in najeti posojilo. RTVS mora zagotavljati program, financiranje je drugotnega pomena, je prepričan.
Ker je svet zavoda novembra pozval upravo, naj predloži izračune finančnih in kadrovskih učinkov za več morebitnih ukrepov, tudi za ukinitev organizacijske enote glasbena produkcija, je predsednica nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski razmišljanja o ukinitvi Simfoničnega orkestra in Big banda ocenila kot sramotna. Po njenem opozorilu namreč oba pomenita vrhunsko kakovost.
Prav tako je Matic Švab iz Olimpijskega komiteja Slovenije posvaril pred negativnimi posledicami morebitnega neprenašanja poletnih olimpijskih iger in evropskega nogometnega prvenstva v prihodnjem letu. Glede na raziskave se po vsakokratnih olimpijskih igrah veliko otrok spet začne ukvarjati s športom, je povedal.
Novinarji lahko po besedah Nataše Štefe iz Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS, kjer stavkajo že od maja lani, svojo kredibilnost gradijo le v stabilnem okolju. Vendar pa že najmanj dve leti delajo v pogojih izrednih razmer, zdaj tudi pod finančnimi pritiski. Toda brez stabilnega financiranja ni mogoče uresničiti prve stavkovne zahteve, ki je novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, je opomnila.
V razpravi je poslanka Svobode Janja Sluga ravnanje zdajšnjega vodstva zavoda ocenila kot odgovorno. Zdaj je končno toliko zaupanja med njim in ministrstvom za kulturo, da bo mogoče takoj odločno ukrepati, je ocenila. Težko pa razume ravnanje nekdanjega vodstva zavoda, ki je RTVS pripeljalo v škripce. Zlasti v televizijskem informativnem programu so se ukinjale oddaje, prestavljali so se termini oddaj, kar vse negativno vpliva na občinstvo, je pojasnila.
Z njo se je strinjala Tatjana Greif iz Levice. Škoda, ki jo je zavodu povzročilo nekdanje vodstvo, je bila na RTVS velika, a se stanje počasi izboljšuje, je opazila.
Jonas Žnidaršič iz SD je kot nujno izpostavil, da se tudi vlada vključi v zagotavljanje dolgoročne finančne stabilnosti RTVS. Omenjanje morebitnih ukrepov, denimo ukinitve Simfoničnega orkestra in Big banda, pa vidi kot ravnanje, nespoštljivo do zaposlenih.
V opozicijski SDS so bili medtem kritični. Po mnenju Andreja Hoivika aktualna vlada dela isto, kar očita prejšnji, namreč “lomasti po zavodu”. Depolitizacija zavoda, ki jo je napovedala aktualna vlada, je v resnici politizacija, je ocenil.
Poslanci NSi pa niso sodelovali v razpravi.
