Menu Item
Odbor za zunanjo politiko je v ponedeljek po šestih urah razprave podprl vladni predlog za priznanje Palestine. Proti so glasovali trije člani iz vrst SDS, Janez Janša, Franc Breznik in Zvone Černač, za pa vsi predstavniki koalicije. O predlogu bo na torkovi izredni seji razpravljal državni zbor, a naj bi predlog SDS za razpis posvetovalnega referenduma odločanje o priznanju premaknil za mesec dni. Ob tem pa se v koalicijskih vrstah pojavlja vprašanje, ali je posvetovalni referendum o predlogu sklepa za priznanje Palestine sploh mogoč oziroma ali bi lahko glasovanje o priznanju danes vendarle izpeljali.
Potem ko je vlada minuli četrtek v državni zbor poslala predlog za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države, je v v ponedeljek razpravo o njem opravil parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Uvodoma je zavrnil zavzemanje SDS, da bi odbor opravil javno predstavitev mnenj o tej temi. Kot so poudarili v koaliciji, so se nekateri strokovnjaki bodisi na predlog opozicije bodisi na predlog koalicije udeležili že ponedeljkove seje.
Med njimi so bili kar trije nekdanji stalni predstavniki Slovenije pri OZN v New Yorku: Ernest Petrič, Roman Kirn in Danilo Türk. Petrič, ki naj bi ga na sejo povabili na željo SDS, ni kategorično rekel, da naša država ne sme priznati Palestine, se je pa vprašal, ali je zdaj za to pravi čas. Opozoril je, da priznanje ni akt vlade, temveč države in da bo ta akt zavezoval vse prihodnje vlade. Zato bi bilo, tako Petrič, treba, da o priznanju skušata najti konsenz koalicija in opozicija.
Po njegovih navedbah si Slovenija glede priznanja sedaj sicer težko premisli, se je pa zavzel, da bi ga vezala na uresničitev določenih pogojev, pri čemer je izpostavil Hamasovo izpustitev talcev.
Roman Kirn je opozoril, da se povečuje število držav, ki nasprotujejo ravnanju Izraela in iščejo dolgoročne politične rešitve. Temu iskanju se, kot je dejal, pridružuje tudi naša država. “Slovensko priznanje Palestine je treba videti v kontekstu vlaganja naporov tistih sil, ki si prizadevajo najti luč na koncu tunela. Ta luč je koncept dveh držav,” je poudaril. Kirn je odboru za zunanjo politiko še predlagal, naj podpre tudi predlog prednika ZDA Joeja Bidna za prekinitev ognja v Gazi, izpustitev talcev in obnovo palestinske enklave, ki ga že podpirajo mnoge države in tudi mnogi v Izraelu.
Strokovnjakinja za mednarodno pravo Vasilka Sancin z mednarodnopravnega vidika ne vidi nobene težave za priznanje Palestine. Po njenem mnenju bi bil za takšno potezo Slovenije primeren katerikoli trenutek od njenega nastanka kot države, pri čemer je opozorila, da se danes nad palestinskim narodom vršijo še hujše kršitve, kot so se v preteklosti. “Če je priznanje eden od ukrepov, da bi preprečili nadaljnje kršitve, je zagotovo tudi legitimno in ima država odgovornost, da to naredi,” je dejala.
Danilo Türk pa je poudaril, da sta palestinsko ozemlje in palestinsko prebivalstvo znana in da palestinska uprava obstaja, je pa zaradi tuje vojaške okupacije močno omejena. Po njegovi oceni je prav, da odločitev o priznanju Palestine sprejme državni zbor, sam pa bi želel, da to s konsenzom stori že v torek. Tudi če tega cilja ne bo mogoče doseči, je po navedbah Türka politična odločitev nujna.
Izpostavil je, da Norveški, ki je Palestino priznala prejšnji teden, tega dejanja nihče ne bo zameril, saj se je že doslej jasno izkazala kot država, ki se iskreno trudi za rešitev. Slovenija tega standarda po njegovih ocenah ne bo dosegla, lahko pa se izkaže kot država, ki je razumela prelomnost trenutka, pristopila k skupini, ki priznajo Palestino kot državo, in se zavzela za konstruktivno iskanje rešitev v prihodnjih mesecih in letih.
“Podpiram, da se priznanje izvede, da se ga ne omejuje s pogoji in da se pove, kako je Slovenija s svojimi pristopi pripravljena pomagati. Upam, da bosta odbor za zunanjo politiko in državni zbor sprejela odločitev zdaj in bo ta dala nov zagon slovenski vlogi v zunanji politiki,” je dejal nekdanji predsednik države.
Da mora Slovenija nemudoma priznati Palestino, se je zavzela tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Poudarila je, da bosta v času njenega desetminutnega nagovora v Gazi ubita ali ranjena dva otroka. “V Gazi ni nobenega mirnega kraja, ljudje so lačni, brez vode, brez zdravil, brez humanitarne pomoči. Gaza je danes pekel na Zemlji,” je dejala Fajon in dodala, da Slovenija odločno obsoja terorizem Hamasa, toda žrtve Izraela so danes v glavnem civilisti in ne predstavniki Hamasa.
Prvak SDS Janez Janša se z zagovorniki takojšnjega priznanja Palestine ni strinjal, pozdravil pa je predlog Ernesta Petriča, da bi Slovenija sprejela nekatere odložilne pogoje za priznanje. Poudaril je, da slovensko priznanje Palestine k rešitvi razmer na Bližnjem vzhodu ne bi prispevalo, bi pa imelo negativne posledice za našo državo. Pri tem je navedel možne gospodarske in varnostne posledice. Izpostavil je, da bi lahko v primeru priznanja šefi Hamasa v našo državo vstopali z diplomatskimi potnimi listi.
“Palestino je smiselno priznati, ko jo bo priznal Izrael in obratno,” je poudaril Janša. Tistim, ki izražajo navdušenje nad mirovnim načrtom ameriškega predsednika Bidna, je odgovoril, da ZDA Palestine ne priznava in da ima jasno stališče, da se to lahko zgodi, ko bo uresničen mirovni načrt in bodo izpolnjeni še nekateri pogoji.
Predlog za posvetovalni referendum o priznanju Palestine, ki ga je v ponedeljek v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SDS, je Janša ocenil kot pomoč vladi, “da se pregrete glave ohladijo”. V 30 dneh, kolikor mora državni zbor počakati z odločanjem, se bodo namreč po njegovih besedah odvile volitve v Evropski parlament. Da je vlada s predlogom za priznanje Palestine pohitela, namreč Janša pripisuje prav “votlemu političnemu preračunavanju” in ne humanitarnemu premisleku.
Državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je navedbe prvaka SDS zavrnil. Kot razlog, da je vlada priznanje predlagala nekoliko prej, kot je sprva nameravala, je navedel prizadevanje, da Slovenija poveže prvo skupino evropskih držav, ki so prejšnji teden priznale Palestino, torej Norveško, Irsko in Španijo, z drugo skupino držav, ki še nastaja. Pri tem je posebej izpostavil, da o priznanju “v pravem trenutku” razmišlja tudi Francija. Volk je še poudaril, da Slovenija želi prispevati k pritisku, da se v Gazi doseže premierje. “Smo na dobri poti, da se nekaj spremeni, tudi ZDA daje svoj prispevek. Ali se bo to zgodilo junija ali julija, ne morem povedati, da se bo nekaj zgodilo, pa lahko zagotovim,” je dodal Volk.
Tudi Matej T. Vatovec, vodja poslancev Levice, ki se že skoraj desetletje zavzemajo za priznanje Palestine, se ne strinja z nobenim čakanjem več. “Vprašajmo se, kako izgleda država brez ljudstva, če bomo priznali Palestino v nekih ugodnih okoliščinah enkrat v prihodnosti,” je poudaril.
Po šestih urah razprave je odbor za zunanjo politiko z devetimi glasovi za in tremi proti podprl predlog vlade za priznanje Palestine. Proti so glasovali trije člani iz vrst SDS, Janez Janša, Franc Breznik in Zvone Černač, za pa vsi predstavniki koalicije. O predlogu bo na današnji izredni seji razpravljal državni zbor.
A je SDS v ponedeljek v parlamentarni postopek vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine. Da bi večina v državnem zboru predlog največje opozicijske stranke podprla, sicer ne gre pričakovati, naj bi pa se glede na dosedanjo prakso zaradi njega odločanje o priznanju Palestine zaustavilo za 30 dni. A je v koaliciji mogoče slišati tudi pomisleke, ali je posvetovalni referendum o predlogu sklepa za priznanje Palestine sploh mogoč oziroma ali bi lahko predlog SDS zaustavil jutrišnje glasovanje. Kot pravijo, so bili namreč doslej vloženi predlogi za posvetovalni referendum na predloge zakonov in ne na predlog sklepa, kot je tokrat.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje