Menu Item
Odbor DZ za infrastrukturo je na današnji nujni seji prikimal predlogu zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo in predlogu novele zakona o oskrbi s plini. V NSi so želeli z dopolnilom med zaščitene odjemalce plina uvrstili še vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove, a je odbor dopolnilo zavrnil.
Predlog novele zakona o oskrbi s plini po pojasnilih državne sekretarke na infrastrukturnem ministrstvu Tine Seršen med drugim prinaša dva nova instituta. Prvi je nadomestna oskrba, ki v primeru, da se dobavitelj odloči za prenehanje delovanja ali da se ga iz različnih razlogov izloči iz bilančne sheme, odjemalcem jamči varnost glede dostopa do plina, ogrevanja. Drugi pa je osnovna oskrba, s katero se vsem odjemalcem omogoča, da si lahko plin zagotovijo po gospodinjski osnovni oskrbi, dobavitelji pa morajo cenike objaviti.
Kot je poudarila Seršen, zakonski predlog prinaša tudi obveznost vzpostavitve enotnega informacijskega sistema, namenjenega izmenjavi podatkov na trgu s plinom med družbo Plinovodi kot sistemskim operaterjem in dobavitelji plina.
“Sprejem zakona je nujen glede na trenutne razmere. Upam in verjamem, da si zasluži široko podporo v okviru zakonodajne obravnave,” je pozvala k podpori.
NSi podporo napovedal le, če bi podprli tudi njihovo dopolnilo
V NSi so jo napovedali, a le v primeru, da bi podprli njihovo dopolnilo, s katerim bi ukrep regulirane cene plina zagotovili tudi za javne izobraževalne in zdravstvene zavode. “Vlada naj da jasna zagotovila, da se bo uvedlo ukrepe tudi za javne zavode, ki porabijo več energije, torej, da imajo priključno moč nad 86 kilovatov,” je dejal Janez Žakelj.
“Glede javnih zavodov bi opozorila, da smo vezani na evropsko zakonodajo, ki definira, kdo so zaščiteni odjemalci in kdo ne. To moramo spoštovati,” je dejala Seršen. Prav tako po njenih pojasnilih cene niso stvar tega zakona, ampak jih ureja vladna uredba. “Razumemo skrbi, aktivno delujemo na tem področju. Pred začetkom kurilne sezone bomo naslovili tudi to vprašanje,” je zagotovila.
Po oceni Zvoneta Černača (SDS) bi lahko vlada zakon v DZ pripeljala bistveno hitreje. “Glede na to, da smo imeli od nastopa te vlade 14 ali 15 izrednih sej DZ z obravnavo večinoma nepomembnih zadev, bi na katero od teh sej z lahkoto uvrstili tudi to področje,” je dejal. Predlog novele zakona o oskrbi s plini je sicer po Černačevih besedah tehnične narave.
Je pa opozicijski poslanec ob razpravi izrazil željo, da bi ministrstvo predstavilo oceno stanja oz. kaj pričakovati v zimskih mesecih glede dobave zemeljskega plina. “S katerih trgov bo nadomeščen izpad, po kakšni ceni in kaj bo to pomenilo za odjemalce v gospodarstvu in gospodinjstvih,” je dejal.
“Sami ste pravilno ugotovili, da je zakon tehničen, ne vem, kaj bi v tem primeru želeli utemeljevati s cenami,” je odvrnil Tomaž Lah (Svoboda) in dodal, da so se o teh pogovarjali na drugih sejah, ko so razpravljali o nižanju DDV na energente.
Interventni zakon podlaga pri morebitni motenj pri oskrbi z elektriko in plinom
Člani odbora so zeleno luč prižgali tudi predlogu interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Ta bo podlaga, da bo lahko vlada v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom razglasila višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo.
Zakon temelji na štirih stebrih – olajšano uporabljanje vseh zmogljivosti v državi za zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije. Vlada bo z njim dobila tudi podlago, da bo lahko z uredbami določila temperaturo ogrevanja oz. hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin.
Kot je opozorila Seršen, so se razmere na energetskih trgih v zadnjih treh tednih izjemno zaostrile. Izpostavila je pomen sprejemanja poenotenih ukrepov na ravni EU. “Ni rečeno, da ne bo treba čez en mesec v DZ prinesti novega interventnega zakona,” je dejala. Zadeve so kompleksne in jih je treba tako tudi naslavljati, je menila.
Jožef Jelen (SDS) je po drugi strani izpostavil, da so različne evropske države posegle po različnih ukrepih, med drugim so znižale DDV, uvedle energetske vavčerje, toplotne čeke za najbolj prizadeta gospodinjstva … “In zdaj je bilo rečeno, da se bomo mogoče čez mesec pogovarjali o teh ukrepih. Pričakoval sem, da bomo tudi mi že razpravljali v tej smeri in pripravili izhodišča, ki bodo v dobro podjetjem in ljudem,” je dejal Jelen.
“Nikoli nismo kot vlada predstavljali, da bomo s tem rešili vse, kar nas čaka to zimo in naslednje leto, niti da smo naslovili vse izzive,” je odvrnila Seršen in dodala, da zakon vladi daje podlago za zelo specifično situacijo.
Nevladniki proti možnosti odstopanja od mejnih vrednosti emisij v industriji
Organizaciji Umanotera in Focus sta proti določilu v predlogu zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju energije, ki bi podjetjem v krizi omogočil odstopanja od mejnih vrednosti emisij, določenih v okoljevarstvenih dovoljenjih. Tak ukrep bi povečal odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in poglobil energetsko krizo, so prepričani.
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor v DZ je danes obravnaval predlog zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Hkrati je zakon do 26. septembra še v javni razpravi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!