Menu ItemČlani parlamentarnega odbora za kulturo so z devetimi glasovi za in štirimi proti prižgali zeleno luč za nov zakon o medijih, ki po navedbah ministrstva za kulturo prinaša prvo celovito prenovo medijske zakonodaje v zadnjih 20 letih. Zakon so podprli v koaliciji, proti pa so glasovali v opoziciji, ki v spremembah vidi nevarnosti za slovensko medijsko krajino. Današnje nadaljevanje seje odbora, ki je bila v ponedeljek zvečer prekinjena, je zaznamoval tudi besedni spopad med poslanko Svobode Tamaro Vonta in poslancem SDS Andrejem Hoivikom. Ker je slednji Vonti dejal, da naj svojo histerijo uporablja drugje, mu je predsednica odbora iz vrst Svobode Sara Žibrat izrekla nov opomin, člani odbora pa so mu na njen predlog nato odvzeli tudi besedo.
Parlamentarni odbor za kulturo je prižgal zeleno luč za nadaljnjo obravnavo novega zakona o medijih, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko. Člani odbora so potrdili več amandmajev poslanskih skupin Svobode, SD in Levice. V skladu z dopolnilom koalicije bo za presojo medijske koncentracije pristojna agencija za varstvo konkurence (AVK), ne pa agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), kot je bilo predvideno v prvotni različici zakona.
Po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora (ZPS) bi bil prenos pristojnosti za presojo medijske koncentracije na AVK sicer lahko sporen iz vidika evropske zakonodaje in učinkovitosti postopka. Na to je na seji odbora opozoril tudi poslanec SDS Andrej Hoivik, ki je vladajoči koaliciji očital, da se je za prenos pristojnosti na AVK odločila brez javne razprave in brez posvetovanja z agencijo pod vodstvom Andreja Matvoza.
“Z zamenjavo Akosa za AVK bo premier Robert Golob ta organ spolitiziral, da mu bo podložen in da bo odrejal, kdo je medij in kdo lahko odkupi koliko radijskih postaj. Direktor AVK se mi že zdaj smili, ker pravi, da na tem področju nimajo dovolj kadrov in strokovnih sposobnosti,” je poudaril Hoivik in dodal, da si bo vlada AVK podredila tako, da bo verjetno še v tem mandatu razrešila člane sveta agencije.
Hoivika najprej doletel opomin, nato pa še odvzem besede
Do Hoivikovih navedb o političnem podrejanju agencije je bila kritična poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta. Odločitev koalicije, da pristojnost za presojo medijske koncentracije z Akosa prenese na AVK, je zagovarjala z besedami, da je AVK tisti organ, ki v državi že zdaj odloča o koncentracijah.
“To je počel tudi že kdaj prej in to počne tudi zdaj, zato je ta zadeva v bistvu nekako organska. Kar se tiče imenovanja vodstva AVK, pa lahko rečem samo to, da smo včeraj v zvezi s tem slišali veliko neumnosti. Toliko neumnosti že dolgo nisem slišala v tem državnem zboru in jih je resnično težko nositi domov,” je poudarila Vonta.
Ob tem je spomnila, da je direktorja AVK nazadnje želel zamenjati nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek v času vlade Mira Cerarja. “Veste kaj, gospod Hoivik? Pozanimajte se, preden govorite neumnosti,” je poslancu SDS dejala Vonta. Hoivik je predsednico odbora za kulturo iz vrst Svobode Saro Žibrat nato pozval, naj umiri svojo poslansko kolegico.
“Gospa Vonta takoj popeni, ko ji nekaj ni všeč. Naj svojo histerijo uporablja v drugi sobi, ko bo (kot predsednica parlamentarne preiskovalne komisije o sumih nezakonitega financiranja političnih strank, op. a.) zasliševala zasebno podjetje Nova24TV,” je poudaril Hoivik. V polemiko med poslancema se je nato vmešala Žibrat, ki je ocenila, da je bil Hoivik z izjavami o histeričnosti žaljiv do Vonte. Zaradi tega mu je najprej podelila opomin, člani odbora pa so mu nato na njen predlog odvzeli besedo.
Opozicija opozarja na nevarnosti za slovensko medijsko krajino
V opoziciji so do novega medijskega zakona kritični in mu nasprotujejo. Poslanec NSi Jožef Horvat je dejal, da v “nespretno zapakiranem zakonu” vidi tri nevarnosti za slovensko medijsko krajino. Med njimi je navedel arbitrarno in ideološko določanje neprimernih vsebin določenih medijev, ki jih bodo z grožnjo finančnih kazni odstranjevali inšpektorji, pristransko podeljevanje državnega denarja “prijateljskim medijem” in finančno izčrpavanje medijev, ki si upajo poročati vsaj minimalno kritično.
Poslanka SDS Alenka Jeraj pa je izrazila obžalovanje, ker so vladajoči pri novem zakonu preslišala veliko mnenj, predlogov in popravkov. “Ministrstvo za kulturo s predlogom zakona o medijih omejuje uredniško avtonomijo in gospodarsko pobudo, uvaja pa tudi cenzuro, s katero želi cenzurirati vse tiste, ki ne bodo govorili lepo o vladi in predsedniku vlade,” je poudarila Jeraj in dodala, da koalicija preprečuje demokratično izražanje stališč.
V obeh opozicijskih strankah so sicer pripravili nekaj amandmajev, a jih je odbor ob nasprotovanju koalicijskih poslancev zavrnil. SDS je med drugim predlagala, da bi delež slovenske glasbe moral obsegati najmanj 20 odstotkov časovnega obsega vseh skladb, predvajanih v dnevnem oddajnem času posameznega radijskega programa med 6. in 22. uro.
Jeraj je pojasnila, da je amandma potreben, ker je namen zakonskih določb v praksi pogosto izigran. “Radijski programi sicer poročajo o številčno obsežni uporabi skladb, ampak ugotavljamo, da skladbe niso predvajane v celoti, da so skrajšane iz reklamnih oglasov ali pa da jih vrtijo ponoči.” Žibrat je na drugi strani menila, da amandma SDS ni potreben, ker zakon spodbuja radijske postaje, da slovensko glasbo vrtijo v dnevnem času.
S finančno pomočjo se bodo lahko krili stroški novinarskih plač
V SDS so bili neuspešni tudi z amandmajem, s katerim so želeli črtati določilo, da se z globo od 2.000 do 20.000 evrov za prekršek kaznuje pravna oseba, če v mediju spodbuja nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi verskega, političnega ali drugega prepričanja. Koalicija je s sprejetimi dopolnili med drugim popravila definicijo spletnih vplivnežev. Določila je, da gre za posameznike, ki periodično objavljajo vsebine in imajo vsaj 10.000 naročnikov oziroma sledilcev.
Finančna podpora za digitalni prehod tiskanih medijev bo lahko glede na sprejeta dopolnila namenjena tudi za sofinanciranje izdajateljev za produkcijo v tiskanih medijih, z njo pa se bodo lahko krili tudi stroški plač novinarjev in drugi uredniški stroški, povezani z ustvarjanjem programskih vsebin. Stroški plač novinarjev se bodo lahko financirali tudi s pomočjo za digitalne medije.
Mediji, ki bodo želeli pridobiti finančno pomoč, bodo morali biti v posodobljen razvid medijev vpisani najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oziroma razpis. Ministrstvo za kulturo pa bo vsaka tri leta pripravilo pregled medijske pluralnosti, ki bo vključeval tudi pregled lastništva medijev ter medijskega in oglaševalskega trga.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje