Menu Item
Na odboru za kulturo so potrdili spremembo zakona o verski svobodi, s katerim se znižuje delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev. Več pomislekov so imeli opozicijski poslanci, številne pripombe pa je podala tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Po njihovem mnenju predlog med drugim krši načelo zaupanja v pravo pri ureditvi in načelo delitve oblasti.
Odbor DZ za kulturo je ob obstrukciji poslancev SDS potrdil predlog sprememb zakona o verski svobodi, s katerim delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev z zdajšnjih 100 znižuje na 60 odstotkov. Na seji so zavrnili dopolnila opozicijske NSi, ki je tudi zahtevala umik te točke s seje, kar ni bilo sprejeto.
Že na začetku današnje seje je poslanec NSi Jožef Horvat predlagal, da se ta točka umakne z dnevnega reda seje, ker je vlada zakon v proceduro poslala po skrajšanem postopku, “kot da gre za manj zahtevno spremembo”. Predlogu zakona je med drugim očital pomanjkanje predhodnega dialoga z verskimi skupnostmi, čeprav se bistveno posega v njihove že pridobljene pravice, kratek, 10-dnevni rok javne razprave, izpostavil je tudi mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je opozorila, da je predlog pravno sporen.
Državni sekretar ministrstva za kulturo Marko Rusjan je očitke zavrnil in povedal, da z zakonom popravljajo nezakonito stanje prejšnje Janševe vlade. Omenil je maja lani sprejeto uredbo, s katero je višino kritja socialnih prispevkov verskih uslužbencev zvišala na 100 odstotkov, kar je bilo v nasprotju z zakonom, je dejal. Torej, popravljajo nezakonito uredbo z zakonom, tudi v skladu z ustavo, je dodal.
Glede podlage za določitev višine socialnega prispevka pa je spomnil, da je pred letom 2012 zakon o verski skupnosti določal kritje 60 odstotkov socialnih prispevkov, po sprejetju varčevalnih ukrepov istega leta se je to znižalo na 48 odstotkov in zdaj vlada po njegovih besedah vrača ureditev v čas pred varčevalnimi ukrepi. Zakon po njegovem prepričanju ne posega v pridobljene pravice statusa splošno koristne organizacije.
Poslanec SDS Andrej Hoivik je povedal, da bodo podprli predlog NSi za umik te točke, ker so razumeli stališče zakonodajno-pravne službe DZ, ki pravi, da je “vlada pristojna in odgovorna, da so njeni izvršilni predpisi skladni z ustavo, zato jih mora spremeniti ali razveljaviti sama, če oceni, da niso skladni z ustavo in zakonom in te svoje pristojnosti ne sme prenašati na drug organ, DZ pa prenosa pristojnosti ne sme prevzemati”.
Odbor je nato glasoval in zavrnil predlog NSi za umik, nato pa so poslanci opozicijske SDS zapustili sejo.
Člani odbora so nato nadaljevali obravnavo zakonskega predloga. Številne pripombe na predlog zakona je podala predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ. Povedala je, da predlog med drugim krši načelo zaupanja v pravo pri ureditvi in načelo delitve oblasti in da je v neskladju z ustavo. “Vlada ukinja uredbo, tega ne more, ker je to poseg v drugo vejo oblasti”, je dejala.
Da predlogu zakona nasprotujejo, so opozorili tudi predstavniki verskih skupnosti. Gabriel Kavčič iz Slovenske škofovske konference je izpostavil, da so jih predlagane spremembe negativno presenetile. Pri pripravi zakona je pogrešal dialog z verskimi skupnostmi. Da je predlog zakona pripravljen brez pogovora z verskimi skupnostmi, je izpostavil tudi Haris Muratagić iz Islamske skupnosti v Sloveniji.
V nadaljevanju seje so člani odbora glasovali o treh dopolnilih, ki jih je vložila NSi. Tako bi zakon po navedbah poslanke Ive Dimic “vsaj ohranil osnovne pravice in bil vsaj malo bolj dober tudi za verske skupnosti in posledično za vse ljudi različnih verskih pripadnosti”. Z devetimi koalicijskimi glasovi proti in enim opozicijskim za so dopolnila zavrnili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje