Menu Item
Člani odbora za finance so podprli predlog novele zakona o obnovi, ki vključuje spremembe postopkov glede prostorskega načrtovanja za hitrejšo sanacijo po lanski ujmi. Predlagano novelo so podprli tako koalicijski kot opozicijski poslanci, pri čemer so slednji izrazili pomisleke glede nekaterih predlaganih ukrepov.
Predlog novele zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki ga je predlagala vlada, naslavlja izzive, ki so se v praksi pokazali pri izvajanju lani sprejetega zakona, je na seji predstavila državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan.
Kot je dejala, predlagana novela podaljšuje veljavnost poroštvene sheme za kredite, najete za obnovo doma in za nadomestitev doma, do vključno 31. decembra 2026. Obenem podaljšuje ročnost kreditov na največ 25 let, s čimer se bo zmanjšala letna kreditna obveznost kreditojemalcev, zgornjo mejo glavnice kredita pa zvišuje na 200.000 evrov.
Predlog novele prav tako širi nabor možnih kreditojemalcev tudi na ožje družinske člane lastnika poškodovanega objekta, ki imajo poleg lastnika nepremičnine na kreditojemalčevi poškodovani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče oziroma lahko dokažejo, da je neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebival skupaj s kreditojemalcem.
Po besedah Pipan predlagana novela prav tako uvaja obveznost bank, ki sodelujejo v poroštveni shemi, da namero o sodelovanju objavijo v svojih poslovalnicah in spletnih straneh ter o tem obvestijo vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih.
Državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami v kabinetu predsednika vlade Jure Leben je ob tem poudaril, da bodo do konca oktobra izdali vse cenitve za upravičence, na drugi strani pa morajo zagotoviti parcele, kjer lahko gradijo nadomestitvene objekte.
“Če hočemo to narediti, je zdaj pred vami predlog, s katerim bomo z nekaterimi vsebinsko manjšimi spremembami prišli do tega, da bodo postopki lažje tekli s ciljem, da imamo do konca leta vse prostorske akte pod streho,” je dejal.
Predlagano novelo sta med drugim podprla koalicijska poslanca Andreja Živic (Svoboda) in Soniboj Knežak (SD). Živic je ob tem Banko Slovenije in komercialne banke pozvala, da se v kredite, ki jih bodo dajali, vštevajo tudi družinski prejemki, ki niso socialni transferji. Poslanca SD pa je zanimalo, ali je vlada seznanjena s pripombami občin na to novelo.
Kot je pojasnil Leben, je seznanjen s predlogi občin, prav tako so v rednem stiku z župani. Prepričan je, da ukrepi iz predlagane novele izhajajo tudi iz tega, kar ugotavljajo v dialogu z občinami.
Predlagano novelo so podprli tudi v opozicijskih SDS in NSi. Poslanec Rado Gladek (SDS) je ocenil, da je v predlagani noveli predvidenih nekaj postopkov, ki nakazujejo na pospešitev postopkov. Kljub temu ga skrbi, da bi v določenih primerih lahko prišlo do komplikacij in zaustavitve postopkov, recimo v primeru območja Nature 2000.
Na območju Nature 2000 se lahko dela vse, dokler se ne poslabša obstoječega stanja, je spomnil Leben in dodal, da predlagana novela predvideva, da morata upravljalec lovišča in pa zavod za gozdove dati svoje mnenje. Verjame, da je to dovoljšnja uravnilovka, da ne bo vplival na okolje.
Jožef Horvat (NSi) je ocenil, da gredo predlagane rešitve v pravo smer. Tako Horvat kot Gladek sta izpostavila del novele, ki se nanaša na razlastitve. Kot je pojasnil Leben, gre za skrajni ukrep, na podlagi trenutnih razmer pa ne pričakuje, da bo prišlo do uporabe tega inštrumenta.
Člani odbora so na glasovanju z 12 glasovi za in brez glasu proti, podprli predlagano novelo. En član se je glasovanja vzdržal. Sprejeli so tudi dopolnila koalicije, s katerimi so naslovili pripombe zakonodajno-pravne službe.
Sprejeli pa so tudi dopolnilo SDS k predlogu novele. Trenutno je predvideno, da se lokacije nadomestitvenih stavb ne načrtujejo na območjih, ogroženih zaradi zemeljskih ali hribinskih plazov, erozije ali zaradi poplav, ne glede na stopnjo njihove poplavne ogroženosti. Z dopolnilom SDS pa se ta dikcija delno spreminja, in sicer bi bila omogočena izjema, če se pri projektiranju predvidi ukrepe, ki bodo zagotovili, da nadomestna gradnja do pridobitve uporabnega dovoljenja ne bo več poplavno ogrožena.
Poslanec Miroslav Gregorič iz Svobode je kot edini glasoval proti sprejetju dopolnila, saj ga je motila dikcija, da se gradnja omogoča povsod, ne glede na stopnjo ogroženosti. Člani odbora so na predlog Lebna to dopolnilo vseeno sprejeli, bo pa po oceni državnega sekretarja ta člen v prihodnje dodatno uskladiti.
Člani odbora pa na drugi strani niso podprli predlog novele zakona o dohodnini, ki ga je predlagal Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Z novelo bi se vzpostavila po mnenju sindikata bolj pravična obravnava stroškov v zvezi z delom čezmejnih delavcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!