Odbor za pravosodje podprl predlog novele insolvenčnega zakona

Seja odbora za pravosodje. (Foto: Matija Sušnik/DZ)

Odbor za pravosodje je danes potrdil predlog novele insolvenčnega zakona, s katero želi vlada v pravni red prenesti določila evropske uredbe, odpraviti neskladja z ustavo in uvesti spremembe za boljše poplačilo upnikov. K predlogu je sprejel številna dopolnila.

Odbor je potrdil dopolnila koalicije, s katerimi je ta večinoma sledila predlogom zakonodajno-pravne službe in nekaterim predlogom zainteresirane javnosti. Ni pa podprl predlogov SDS, med katerimi je Andrej Hoivik izpostavljal pomembnost zlasti predloga za uvedbo pogoja, da se postopek prisilne poravnave lahko začne ob izpolnitvi najmanj 50 odstotkov poplačila navadnih terjatev v največ štirih letih.

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi je povzela, da predlog naslavlja odločbe ustavnega sodišča, da so nekatere sedanje rešitve neustavne, ter vsebuje prenos evropske direktive o prestrukturiranju in insolventnosti. Novost je med drugim uvedba pojma grozeče insolventnosti in postopka sodnega prestrukturiranja, ki je namenjen pravočasnemu pristopu dolžnika k prestrukturiranju.

Spremembe se nanašajo tudi na večjo učinkovitost insolventnih postopkov, kar želijo doseči z bolj jasnimi in strogimi pravili, ki urejajo obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti in grozeče insolventnosti, je povedala.

Hoivik je ocenil, da gre za novo novelo v vrsti predhodnih in da je zato zelo zahtevna materija nepregledna. Njegov predlog, da bi se pripravil nov zakon, je državna sekretarka pozdravila, a bi pri tem morali po njenih besedah razmisliti o celotnem konceptu, kar bi terjalo precej časa. Ker so morali nasloviti osem odločb ustavnega sodišča o neustavnosti posameznih delov zakona, so šli v pripravo novele, je dodala.

“Mislimo, da naše stečajno pravo deluje,” je ocenila. Čeprav je predsednik zbornice upraviteljev Andrej Perdan predlagal nekatere spremembe in izpostavil nekatere pomisleke in neustrezne rešitve, ki so se pokazale v praksi, je Jelen Kosi dejala, da so denimo pri prisilni poravnavi za malo gospodarstvo postavili strožje pogoje in naslovili ustrezne rešitve za odprte dileme. “Menimo, da smo ekscesne primere z našim predlogom polovili, se pa vedno najde nova domišljija, ki je nad pravno državo,” je dejala.

DZ je prvo obravnavo predloga novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju opravil sredi maja

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.