Odbor za pravosodje: Ustavna presoja določbe o objavah na Erarju neutemeljena

Pobudo za oceno ustavnosti 75.b člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki opredeljuje objavo podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja, je na ustavno sodišče podalo podjetje Gen-I. Določba je namreč razširila nabor transakcij, objavljenih v aplikaciji Erar, v kateri Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) objavlja podatke o transakcijah javnih sredstev.
V podjetju so pojasnili, da se bojijo, da bi lahko javne postale tudi plače nekaterih zaposlenih, ki niso vodstveni kader. Ustavnemu sodišču so predlagali tudi zadržanje izvajanja zakonskega člena in s tem objave novega Erarja. Ta je sicer začel delovati 5. marca.

Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da pobudnik Gen-I ne izkazuje pravnega interesa, ker zakon ne zagotavlja ustrezne in zadostne podlage za objavo tovrstnih podatkov. Objava podatkov se namreč nanaša na subjekte javnega sektorja. Če zakon ne nalaga obveznosti razkritja podatkov plač zaposlenih pri pobudniku, ki presegajo bruto plačo predsednika republike, izpodbijana določba ne posega neposredno v njegov pravni položaj. Zato zakonodajno-pravna služba DZ ustavnemu sodišču predlaga, da pobudo zavrže.
Tudi vlada meni, da Gen-I nima pravnega interesa za pobudo o oceni ustavnosti, saj podatkov o transakcijah za plače zaposlenih v Gen-I ni med podatki, objavljenimi v evidenci uprave za javna plačila, ki jih sporočajo banke in niso v evidenci Erar, je navedla ministrica za pravosodje Andreja Katič. Vlada meni, da je ureditev v zakonu skladna z ustavo in zasleduje cilj zagotavljanja transparentnosti porabe javnih sredstev, pobuda Gen-I pa je neutemeljena, je dodala.

Čeprav so člani odbora soglasno podprli mnenje zakonodajno-pravne službe, je bila razprava na odboru zelo burna, mestoma tudi žaljiva. Poslancu SDS Andreju Hoiviku so člani odbora na predlog predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič z glasovanjem odvzeli besedo. Sejo je zato zapustil.

Predlog priporočil SDS zavrnjen

Odbor DZ je nato obravnaval še predlog priporočil SDS v zvezi s pobudo družbe Gen-I za oceno ustavnosti, ki ga bodo v petek obravnavali tudi na seji DZ.

Na izredni seji bi tako po predlogu SDS sprejeli tri priporočila, in sicer, naj se vlada v roku, ki ga je opredelilo ustavno sodišče, opredeli do pobude Gen-I in mnenje posreduje DZ. Prav tako naj pravočasno mnenje o pobudi sprejme odbor za pravosodje in ga posreduje ustavnemu sodišču. DZ pa bi obenem vladi priporočil tudi, naj v 30 dneh pripravi poročilo o delovanju Erarja in prenovi aplikacije, s katero so razkrita tudi nakazila fizičnim osebam in nakazila v tujino.
Po sprejeti prvi točki dnevnega reda sta tako prvi dve priporočili postali brezpredmetni. Za tretje priporočilo pa je ministrica Katič pojasnila, da je KPK samostojen in neodvisen organ, zato poročila o delovanju evidence Erar vlada ne more podati. Pritrdila ji je tudi zakonodajno-pravna služba DZ.

Člani odbora so tako s štirimi glasovi za in devetimi proti zavrnili predlog priporočil SDS. SDS je vztrajal, da če ne bi podali predloga priporočil, tudi mnenja DZ in vlade glede pobude Gen-I za oceno ustavnosti ne bi bilo.

Ob tem pa so spomnili, da je ustavno sodišče 8. januarja pozvalo DZ, naj se v sedmih dneh izreče o predlogu za začasno zadržanje zakona, ki ga je na ustavno sodišče prav tako podal Gen-I. Predsednica odbora za pravosodje Lena Grgurevič (Svoboda) je skladno s tem za 13. januar sklicala nujno sejo odbora, a jo nato preložila na nedoločen čas. Do 25. februarja tako seje ni bilo. Vmes je ustavno sodišče že sprejelo odločitev, da predlogu ne ugodi. V ponedeljek pa se je iztekel tudi 60-dnevni rok za odgovor DZ glede same pobude za oceno ustavnosti zakonske določbe.

Grgurevič je pojasnila, da seje odbora DZ ni sklicala prej, ker so čakali na mnenja zakonodajno-pravne službe DZ in vlade, in da za sklic seje niso bili izpolnjeni pogoji. Zakonodajno-pravna služba DZ je eno mnenje podala 15. januarja, drugega pa 4. marca, vlada pa je mnenje podala 5. marca.

V SDS so poslancem Svobode očitali, da ščitijo zaposlene na Gen-I, saj imajo nekateri poslanci Svobode tam zamrznjena delovna mesta. V Svobodi so to večkrat ostro zavrnili.

Po objavi prenovljene aplikacije Erar je sicer prišlo do nekaterih težav. Iz aplikacije je bilo razvidno, naj bi Gen-I nakazal 20 milijonov evrov fizični osebi, a se je izkazalo, da to ne drži, saj so ta sredstva nakazali KDD. Po opozorilu Gen-I so to potrdili tudi na Upravi RS za javna plačila, kjer so priznali, da je prišlo do napake.

Klakočar Zupančič pa je na seji odbora DZ izrazila pričakovanje, da bo KPK prevzela odgovornost za napake.