Menu Item
Člani odbora za zdravstvo so v luči zaskrbljujočih podatkov o umrljivosti Slovencev v zadnjih treh letih Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje predlagali, da pripravi analizo razlogov nihanja presežne umrljivosti v Sloveniji s primerjavo z drugimi evropskimi državami.
Člani odbora za zdravstvo so na nujni seji, sklicani na zahtevo SDS, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predlagali, da pripravi analizo razlogov nihanja presežne umrljivosti v Sloveniji v letih 2020-2023 s primerjavo z evropskimi državami. Gre za sklep, ki ga je predlagala koalicija, predlagana sklepa SDS pa niso sprejeli.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je v predstavitvi zahteve dejala, da je Slovenija po starosti prebivalstva ena izmed najstarejših držav na svetu in se uvršča na četrto mesto s povprečno starostjo 44,9 let. “Menimo, da je čas, da aktualna in tudi vse naslednje vlade demografijo postavijo visoko ali kar najvišje na lestvico prioritet,” je pozvala. Spomnila je, da je zadnja vlada Janeza Janše ustanovila urad za demografijo, a ga je aktualna vlada Roberta Goloba ukinila.
Opozorila je, da Slovenija prednjači v številu samomorov, v zadnjem času tudi med mladoletniki. Poudarila je tudi podatke Eurostata o presežni umrljivosti, po katerih se je Slovenija decembra lani uvrstila na prvo mesto. Takrat je presežna umrljivost v EU znašala 9,3 odstotka, presežna umrljivost v Sloveniji pa 21,3 odstotka.
Presežna umrljivost predstavlja število smrti zaradi vseh vzrokov, izmerjenih v določenem obdobju, nad tistim številom, ki je bil definiran v izhodiščnem obdobju. V tem primeru so kot izhodišče postavili povprečno število smrti, ki so se zgodile vsak mesec v obdobju med letoma 2016 in 2019.
Med sklepi so predlagali, da odbor pozove ministrstvo za zdravje, da predloži analizo vzrokov za visoko število presežnih smrti v letu 2023 ter ukrepe za preprečevanje visokega deleža presežne umrljivosti, a so poslanci oba sklepa zavrnili.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je med glavnimi vzroki za presežno umrljivost decembra lani navedel sezono gripe, drugih akutnih okužb dihal in okužb s koronavirusom ter srčnožilne in kronične bolezni. “Prav tako k presežni umrljivosti lahko prispevajo dolgoročne posledice epidemije, na primer zamik v odkrivanju in zdravljenju kroničnih nenalezljivih bolezni,” je dodal.
Dodal je, da na porast števila umrlih oseb v Sloveniji gotovo najbolj vpliva staranje prebivalstva, saj se je število prebivalcev starosti nad 85 let v zadnjih 10 letih povečalo skoraj za polovico, pri čemer se delež umrlih prebivalcev nad 85 let z leti ne spreminja, vsako leto namreč umre približno 15 odstotkov te starostne skupine.
Rade Pribaković Brinovec z NIJZ pa je pojasnil, da je naraščanje števila umrlih pričakovano in zelo močno povezano s staranjem prebivalstva.
Pereča težava tudi staranje prebivalstva
V razpravi so se poslanci strinjali, da je demografska slika v Sloveniji slaba. Poslanec Svobode Dean Premik je dejal, da je Slovenija v EU na 8. mestu med najstarejšimi državami, kar je drugače kot trdijo predlagatelji. Dodal je, da je statistika, ki jo prikazuje SDS vzeta iz konteksta celovite problematike javnega zdravja in demografskih vprašanj, ki jih je sicer treba nasloviti in da jih “aktualna vlada vsekakor naslavlja”.
Ob tem je SDS očital, da je bil urad za demografijo samo “parkirišče kadrov SDS”, v njem pa da ni bilo nobenega strokovnjaka za demografijo. Jeraj pa je odgovorila, da bo moral preveriti, kaj so ti ljudje počeli v življenju, ne samo, od kje prihajajo.
Poslanka NSi Iva Dimic pa je odgovorila, da v ukinitvi urada ne vidi nič pozitivnega, saj bi lahko vlada vanj imenovala svoje strokovnjake. Opozorila je tudi na vse hujše duševne stiske med mladimi in poudarila, da pogreša zakon o duševnem zdravju.
Poslanec SDS Zvonko Černač je dejal, da koalicija doslej na področju demografije storila nič, prav tako ni izpolnila niti ene od zavez za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme, ki so jih podpisali januarja lani. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec pa je opozorila, da je treba zdravstveni sistem prilagoditi problemu staranja, ob tem pa okrepiti presejalne programe in uvesti nove.
Poslanka Svobode Vera Granfol je v razpravi zagotovila, da so izzivi na področju zdravstva prioriteta te vlade, poslanka Svobode Tamara Kozlovič, sicer tudi predsednica odbora za zdravstvo, pa je zavrnila očitke, da niso naredili nič, ampak da so v tem mandatu na področju zdravstva sprejeli deset zakonov in uredbo. Strinjala pa se je, da se prebivalstvo stara, zato je to problematiko treba nasloviti bolj odločno.
Ob tem se je obregnila tudi ob besedo nasloviti, uporabo katere jim opozicija večkrat očita, in prebrala njeno razlago. “Je beseda, s katero želimo povedati, da se določen problem rešuje,” je pojasnila. Ponovila je, da je vlada naredila veliko, a da jih čaka še ogromno dela.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje